Brez tehnoloških podatkov še planiranje ne gre prav

Brez tehnoloških podatkov še planiranje ne gre prav

S pametnejšim planiranjem, ki uporablja tehnološke podatke, se izkoriščenost proizvodnih kapacitet dvigne za 10 do 30 odstotkov.

Vsako proizvodno podjetje ima plan proizvodnje, ki ga bolj ali manj uspešno izvaja, ne glede na uporabljena orodja. Vendar pa se stvari zakomplicirajo, ko pride do povečanja naročil ali kompleksnejših izdelkov. V zadnjem času je še posebej velik problem drobljenje naročil in številne variante izdelkov, kar otežuje planiranje proizvodnje ter s tem uresničevanje dobavnih rokov, doseganje načrtovanega obsega proizvodnje in konec koncev tudi razlike v ceni.

Proizvodna podjetja lahko planiranje proizvodnje izvajajo z več vidikov, kot so:

• prodajna naročila,
• nabavna naročila,
• delovne naloge,
• proizvodne kapacitete,
• zaloge orodja,
• zaloge surovin.

Na osnovi teh parametrov je možno pripraviti različne vrste planov, na osnovi katerih podjetje zasleduje svoje prioritete.

Vendar za uspešno realizacijo plana, še bolj pa za čim večjo učinkovitost, niso dovolj samo predvideni datumi odpreme na osnovi prodajnih naročil ali pavšalna ocena trajanja izvedbe delovnih nalogov z velikimi varnostnimi faktorji. Za dobre plane in hkrati maksimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet je potrebno uporabljati več podatkov in verodostojne informacije. Podatki, ki najbolj vplivajo na vzdržnost plana pa so podatki o tehnoloških postopkih, ki so predvideni po delovnem nalogu.

Tehnološki podatki, ki se jih uporablja pri planiranju, določajo:

• na katerem stroju se delo izvaja,
• koliko časa se izvaja izdelava in koliko časa nam vzame priprava stroja,
• koliko delavcev in koliko časa dela na operaciji,
• kakšni so delovni pogoji,
• katera orodja se potrebujejo pri delu.

Upoštevati je potrebno tudi vhodne materiale, saj je pri spremembi materiala in dimenzij potrebno upoštevati drugačen čas izdelave ali pa je morda potrebno operacijo prestaviti na drug delovni stroj. Kot pravi Zavrl, gre za podoben primer, kot če bi v komerciali postavili nerealen plane prodaje in bi planirali artikle, ki se jih že dalj časa ne prodaja ter nerealne količine, samo zato, da se zadosti končni vrednosti plana za obdobje.

Osnovni tehnološki podatki, ki se uporabljajo pri planiranju, so ob sami vrsti (zaporedna, vzporedna) in tipu operacije (fiksni čas, čas za optimalno količino, normativni čas za razpisano količino) čas pričetka operacije in trajanja operacije. Ta se preračuna na osnovi normativov tehnoloških postopkovin količin, ki se lahko določijo samodejno, na osnovi operacij tehnoloških postopkov. Upošteva se tudi čas zamika operacije – kdaj se lahko začne naslednja operacija. Slednje je namreč spet odvisno od tehnologije, saj ta podatek lahko določajo lastnosti izbranega materiala (hlajenje, sušenje, stabilizacija strukture …), okoljski pogoji (temperatura, zračna vlažnost…).

Prek prenosa teh podatkov v plan se določa, kdaj in kako lahko posamezna operacija prične z delom, kar na koncu ustvaril realno sliko porabe časa in zasedenosti virov glede na razpisane delovne naloge. Podjetja, ki stalno spremljajo in posodabljajo svoje tehnološke podatke, tako razvijejo plan, ki bo z veliko verjetnostjo preživel vsakodnevno dogajanje v proizvodnji, hkrati pa bo zagotavljal optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.

Kaj pa proizvodne kapacitete – stroji in naprave?

Z vidika planiranja je pomembna tudi uporaba podatkov o samih proizvodnih kapacitetah, saj se lahko iste operacije vršijo na strojih z različnimi parametri (zmogljivost, razpoložljive operacije, čas menjave orodja …). Pri tem lahko prihaja do situacij, ko se ena operacija dela na strojih z različnimi zmogljivostmi ali pa se dve ali več operacij z delovnega naloga izvajajo na različnih strojih hkrati.

»Če tehnološki postopki ne opisujejo realnega dela, potem je seveda plan strojev še toliko bolj netočen in zavajajoč,« je poudaril Zavrl.

Planiranje mora zato poleg osnovnih normativov upoštevati tudi delovne koledarje strojev, razpoložljivosti delavcev in gabarite strojev, ki so zapisani v šifrantu tehnoloških delovnih mest. Kot zaključuje Zavrl, ne smemo pozabiti tudi na spremljanje proizvodnje, saj to pri dinamičnem planiranju posreduje podatke o zaključenosti posameznih operacij. Prek t.i. monitoringa proizvodnje se namreč pridobiva realne podatke o trajanju tehnoloških operacij, kar omogoča optimizacijo normativov in posledično planiranja.

Tokrat govorimo o nastavitvah koledarjev za tehnološka mesta, kar je osnova za planiranje proizvodnje.