Kako povečati produktivnost dela? Vprašajte kalkulacije!

Kako povečati produktivnost dela? Vprašajte kalkulacije!

Zakaj ne bi delali samo tistega, kar prinaša največji profit in povečuje dodano vrednost? Delajte posle, ki zagotovo prinašajo dobiček in ne samo pokrivajo stroške.

Spomladanski GZS-jev predlog Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema v gospodarstvu in rast plač v obdobju 2019-2025 je dvignil veliko prahu. Po navedbah GZS-ja je 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025, kot ga podaja omenjeni predlog, možen samo ob predpogoju, da se v tem času produktivnosti dela podvoji.

Gre za pretiravanje ali realen cilj?

Najprej si poglejmo, kaj pravzaprav je produktivnost dela. Po Urški Kosi, Uvod v poslovanje (Ekonomska fakulteta, 2007), je produktivnost dela naturalno merilo uspešnosti poslovanja, ki jo izračunamo z razmerjem med proizvedeno količino poslovnih učinkov in zanjo vloženim delovnim časom ali z ustreznim recipročnim kazalnikom. Jože P. Damjan je o tem povedal: »Produktivnost se meri z obsegom ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Če v podjetjih naredijo več ali boljše izdelke, so večji zaslužki ter produktivnost.«

Je torej GZS-jev predpogoj res znanstvena fantastika?

Delati prave stvari in na pravi način

Pravzaprav bistvo produktivnosti dela ni količina proizvedenega, ampak kako učinkovito se ustvari neko vrednost. Podjetja lahko do teh informacij pridejo samo s popolnim vpogledom v proizvodnjo: kaj in kako delajo in kakšno vrednost oziroma dobiček s čim ustvarjajo. Morajo vzpostaviti informacijske sisteme, ki jim zagotavljajo hitre in točne podatke o uspešnosti. Še več, pravzaprav morajo uspešnost ali dobiček od nekega posla poznati ali vsaj dobro oceniti, še preden se ga lotijo. V nadaljevanju morajo imeti možnost, da sproti spremljajo uspešnost poslov, ki so v realizaciji in da se na koncu seveda pravilno in v celoti obračuna, kaj vse in koliko so potrošili za to, da so naročila dobavila kupcu.

Samo na tak način lahko podjetje ve, kaj se mu splača delati in na kakšen način – torej katere stroje uporabljati za katere tehnološke postopke, katerim ljudem zaupati izvedbo in kateri material vgraditi v izdelke, ki prinašajo največjo dodano vrednost.

S predkalkulacijami je vse enostavneje in predvsem – dosegljivo!

Proizvodna podjetja bi težko sprejemala prave odločitve brez ustreznega sistema kalkulacij. Sistem kalkulacij je potrebno zgraditi in ga v nadaljevanju tudi nadgrajevati in izboljševati.

Poslovni informacijski sistem za proizvodna podjetja MIT Orkester združuje različne kalkulacije, ki omogočajo učinkovito obvladovanje odkrivanja dobičkonosnih poslov in načinov, kako se do njih pride.

Obvladujte poslovni izplen že pred sprejetjem naročila kupca. V MIT Orkestru dobičkonosne ponudbe pripravljate hitro in enostavno s pomočjo komercialne predkalkulacije na osnovi realnih tehnoloških podatkov iz informacijskega sistema (materiali, operacije, stroji …) ter komercialnih podatkov vaših potrjenih dobaviteljev materiala in storitev. Za vsako predkalkulacijo lahko izvajate tudi simulacije, in sicer z uporabo različnih variant normativov materiala ter cen surovin in dela. Tako preigravate scenarije, kakšna bi bila ponudba v primeru uporabe drugačnih vhodnih podatkov. Na tak način enostavno in predvsem pravočasno prilagajate cenovno politiko in optimizirate ponudbe glede na razmere na trgu končnih izdelkov, surovin, energije, dela in storitev. Simulacije lahko izvajate tudi pri tehnoloških predkalkulacijah, recimo pregledujete vpliv uporabe različnih materialov in strojev, vrstnega reda tehnoloških postopkov in celo kadrov. To vam omogoča odkrivanje najbolj ugodnih rešitev z različnih vidikov, na primer cene, kakovosti in izdelavnega časa.

Vsekakor morate poskrbeti tudi za to, da bodo vhodni podatki za predkalkulacije realni z vidika cen, da boste lahko sploh postavljali in dosegali poslovne plane. Pri tem vam pomagajo finančne predkalkulacije. Podjetja te kalkulacije izvajajo enkrat letno, kar je ob nenehnih spremembah poslovnega okolja premalo. Ker so ti preračuni v MIT Orkestru zelo enostavni v primerjavi z ročnim zbiranjem podatkov in obdelavami v Excelu, lahko finančne predkalkulacije izvajate pogosteje, kar pomeni, da delate z boljšimi podatki in ste posledično bolj uspešni.

V MIT Orkestru lahko predkalkulacije tudi shranjujete in jih ponovno uporabite v primeru podobnih prodajnih povpraševanj. S tem si zagotovite hiter odziv na povpraševanja, hkrati pa si zagotovite ponudbo, ki bo zagotovo prinesla dobiček in ne samo pokritja stroškov.

Dobra izvedba postavlja merila za nove posle

Poskrbite, da kupcem ne boste izdajali faktur s kislim obrazom. V proizvodnih rešitvah MIT Orkester so na voljo tudi pokalkulacije za različna pokritja. Vse postavke pokalkulacije se zbirajo centralno v ERP-sistemu MIT Orkester od dejanske porabe časa in materiala do stroškov energije, režije in drugih stroškov. Ob izdelavi pokalkulacije podjetje hitro ugotovi, kje so bila odstopanja, saj so postavke pred- in pokalkulacije usklajene. Ker se v MIT Orkestru nahajajo tudi vsi podatki o sami izvedbi posameznega posla, se lahko hitro odkrije vzorce, ki so doprinesli k uspešni ali manj uspešni izvedbi. S pomočjo vseh teh podatkov podjetje oblikuje ukrepe na različnih področjih, od komerciale, tehnologije do kadrov, ki na koncu privedejo do tega, da podjetje ponuja izdelke oziroma storitve, ki imajo zanj največjo vrednost in da jih zagotavlja na najbolj možen učinkovit in kakovosten način.

Na uspešnost, ki jo pokaže pokalkulacija, pa ima lahko podjetje vpliv že med samim proizvodnim procesom. Gre za izvajanje sprotnih kalkulacij, ki se izračunavajo na osnovi podatkov v realnem času. Te podatke se zbira s pomočjo proizvodnih terminalov in senzorjev, prek katerih se beleži porabo delovnega in strojnega časa ter materiala, izmet, prekinitve in druge parametre, ki vplivajo na proizvodnjo. Sprotne kalkulacije vodstvu proizvodnje zagotavljajo pravočasno ukrepanje v primeru anomalij, da lahko kljub morebitnim problemom svoj del posla pripeljejo do zelenih številk.

Sprotno zajemanje podatkov iz proizvodnje je zanimivo še za drug pomemben vidik povečevanja produktivnosti – za boljše planiranje. Planerji namreč v realnem času vidijo, kaj se sprošča na linijah ali na posameznem stroju in učinkoviteje razporejajo proizvodne vire. Rezultat je sprostitev proizvodnih kapacitet tudi do 30 odstotkov, kar prodaja lahko izkoristi za sprejemanje novih poslov, kar pomeni doseganje večjega prihodka ob enakih proizvodnih in človeških virih.