1. Digitalna transformacija se vedno začne s cilji

Za začetek je ključno, da si proizvodno podjetje postavi cilje skladno s svojo strategijo in vizijo – kaj želimo doseči z uvedbo novega ERP sistema? Namreč, ko je pot jasno začrtana, je spremljanje uspešnosti projekta pregledno in vsekakor enostavnejše.

Takoj zatem je smiselno popisati vse pomanjkljivosti, izzive in težave, s katerimi se podjetje srečuje pri obstoječi informacijski rešitvi. »Tako se odkrijejo glavne vrzeli, ki jih želimo zapolniti z novim informacijskim sistemom,« pravi Marjeta Povalej. Obenem pa ne pozabimo na študijo konkurence, s čimer dobimo dober vpogled v prakso in koristne usmeritve za izboljšanje trenutnih pomanjkljivosti. Torej, na kakšen način podjetja iz sorodnih panog rešujejo podobne izzive.

2. ERP sistem ni čarobna palica

Nesmiselno je pričakovati, da bo ERP sistem ali katerakoli druga programska oprema čarobno odpravila vse težave. Če se ustavimo zgolj pri posnetku stanja, ne da bi ob uvedbi novega ERP sistema optimizirali vse poslovne procese, se bodo ti še naprej izvajali napačno, le nekoliko hitreje. Kot pravi sogovornica, je priporočljivo izvesti t. i. reinženiring poslovnih procesov, kar pa zahteva sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki, ki razumejo poslovno vsebino, dobro poznajo informacijsko rešitev in hkrati obvladujejo dobre poslovne prakse.

3. Digitalizacija podjetja zahteva dolgoročnega partnerja

Gre za izbiro dolgoročnega poslovnega partnerja, ki bo zanesljiva osnova za poslovanje podjetja vsaj naslednjih pet do deset let.

Za dober vpogled v razmere na trgu in pestrost rešitev je vsekakor priporočljivo povprašati pri več različnih ponudnikih. V ožji izbor naj se vključijo tiste rešitve, ki na podlagi funkcionalnih in procesnih specifikacij, izkušenj v panogi ter predstavitve rešitve najbolje združujejo potrebe in cilje podjetja. Pred končno izbiro favorita pa se je dobro posvetovati z dozdajšnjimi uporabniki in iz prve roke pridobiti tako pozitivne in negativne lastnosti. Še tako dodelana rešitev lahko povzroča nezadovoljstvo, če ne nudi dobre uporabniške podpore ali če se ponudnik ne odziva na poslovne potrebe podjetja.

4. Razmišljajte 5 do 10 let vnaprej

»Ob izbiri novega ERP sistema je ključno razmišljati, kam želite priti, in se ne omejevati le na to, kako poslujete danes,« pravi sogovornica. Prava rešitev je namreč poslovno informacijski sistem, kjer se z istim proizvodnim modulom lahko hkrati spremljajo različni tipi proizvodnje.« Podjetja se lahko iz velikoserijske proizvodnje preusmerijo na majhne serije, naročniško proizvodnjo ali obratno. Podobno se dogaja v podjetjih s projektno ali maloserijsko naročniško proizvodnjo, zraven pa serijsko proizvajajo standardne izdelke. Z digitalno transformacijo pa smo v zadnjem času vedno pogosteje priča menjavi poslovnih modelov. Zato je bistveno, da od sistema ERP pričakujete preprostost, sposobnost prilagajanja in hitrost uvajanja sprememb. V nasprotnem primeru boste kmalu prisiljeni v korenito prenovo ali celo v vnovično zamenjavo sistema.

5. Kompleksnost rešitve prilagodite podjetju

Ne glede na velikost podjetja, glavnina poslovnih procesov je skupna tako manjšim kot velikim. Kaj hitro po uvedbi se lahko izkaže, da je preveč kompleksen ERP sistem za manjše ali srednje podjetje lahko ovira, če zahteva (pre)več časa za izvedbo procesov.

Izbira ERP sistema za proizvodno podjetje naj v prvi vrsti podpira proizvodni proces, ne glede na to, kako zelo si podjetje želi sistema za podporo vsem poslovnim funkcijam. Številne rešitve na trgu danes ponujajo dostojne zmožnosti za finance, računovodstvo, kadrovsko evidenco in obračun plač. Razlike in stopnja ustreznosti pa se povečujejo, ko gre za specifične proizvodne procese, posebno pri obvladovanju samih proizvodnih procesov v obratih – zajem podatkov iz strojev, monitoring proizvodnje, vodenje premikov materiala, spremljanje medfaznih zalog in podobni.

6. Specifična rešitev je boljša alternativa kot univerzalna rešitev

Nekateri ponudniki ERP sistemov so specializirani za posamezne proizvodne panoge, drugi pa ponujajo univerzalne rešitve, ki jih je mogoče prilagoditi ali dopolniti glede na posebnosti panoge. Prvi so v prednosti iz več razlogov. Njihovega sistema ni treba dopolnjevati in posebej prilagajati specifikam panoge, kar v praksi pomeni cenejšo alternativo.

Specifične rešitve prinašajo še eno pomembno prednost. Združujejo namreč pobude za izboljšave ožje ciljne skupine uporabnikov, kar pomeni, da bodo posodobitve oziroma nove različice programa vključevale inovativne zmožnosti za proizvodno dejavnost.

7. Sposobnost povezovanja z drugimi sistemi in zunanjimi procesi

Povezovanje je lahko kritično z več različnih vidikov. Uporabnik pričakuje, da je sistem ERP povezljiv z različnimi informacijskimi sistemi naročnikov in ponudnikov, kot na primer za izvajanje zunanjih storitev – skladiščna logistika, kooperacija idr., kot tudi s sistemi strateških partnerjev v nabavni verigi.

Celostni sistem ERP je morda res dovolj v prvi fazi prenove informacijskega sistema, a se v nadaljevanju velikokrat izkaže, da posamezne funkcije niso dovolj močno podprte, še posebej, če gre za rešitve, prilagojene dejavnosti. Iz prakse vemo, da se v srednjih in večjih podjetjih pogosto dogaja, da je za posamezne procese treba uvesti namenske informacijske rešitve, ki so tesno povezane z osnovnim ERP sistemom. Če se o tem pozanimamo pravočasno, bomo v svoj izbor vključili le tiste ponudnike, ki so tako z vidika sistema kot razvojne ekipe sposobni povezovanja z drugimi sistemi.

8. Odzivnost, prožnost in avtomatizacija

Industrija 4.0 narekuje vzpostavitev odzivnih, prožnih in avtomatiziranih poslovnih in proizvodnih procesov, usmerjenih v brezpapirno poslovanje prek digitalnih delovnih postopkov. Izbrani ERP sistem naj bo zato sposoben zajemati podatke iz strojev in naprav (internet stvari) ter iz različnih spletnih storitev – bonitetne ocene, vreme, borzne kotacije idr. Istočasno pa se pričakuje, da bo zmožen ponujati podatke za zunanje uporabnike prek aplikacijskih vmesnikov za deljenje podatkov, denimo v oskrbnih verigah.

9. Naložba v ERP sistem naj bo trajnostna

Med pomembnimi vprašanji z vidika informacijske varnosti in učinkovitosti delovanja je, ali ponudnik zagotavlja sprotne posodobitve ERP sistema glede na nove izdaje sistemske programske opreme (operacijski sistem, zbirka podatkov, virtualizacija …).

Ob tem pa velja še preveriti, kako se bo sistem obnašal pri posodobitvah, ob morebitnih večjih prilagoditvah in dopolnitvah ter kako ponudnik zagotavlja združljivost z novejšimi programskimi moduli. Dogaja se, da marsikatero podjetje na trgu ERP sistema ne posodablja, ker ni mogoče izvesti standardne nadgradnje zaradi prevelike prilagojenosti. Spet drugi pa morajo zaradi želje po novih funkcionalnostih, ki niso združljive s trenutno, vpeljati povsem nove različice.

10. Končna cena ne sme biti izgovor za slabo naložbo

Pri izbiri rešitve je nadvse smiselno oceniti vrednost naložbe in pridobljene koristi za obdobje petih let. Ko naložbo vrednotimo za tako obdobje, je velika verjetnost, da se pokažejo skriti stroški vseh na prvi pogled zelo ugodnih ponudb, s tem pa lažje ocenimo, kako dobičkonosna bo naložba.

 

Poslovni informacijski sistem za proizvodna podjetja MIT z rešitvijo za vizualizacijo Visual@MIT omogoča, da se na proizvodnem planu enostavno prikaže plan vzdrževanja. To planski službi ter vodjem proizvodnje in vzdrževanja omogoča, da uskladijo izvajanje delovnih nalogov z rednimi preventivnimi vzdrževalnimi posegi.

Vprašajte stroje, kako se počutijo!

Za preventivno vzdrževanje velja, da naj bi se izvajalo glede na čas obratovanja ali proizvedeno količino. Vendar lahko zaradi različnih razlogov pride do anomalij pri delovanju strojev že prej. Pravočasna zaznava in odprava takšnih anomalij omogoča preprečitev hujše in seveda precej dražje okvare. Celo redno preventivno vzdrževanje v takšnih primerih odpove – odgovor je v napovednem vzdrževanju, ki omogoča, da se anomalije odkrije in odpravi, še preden pride do okvare.

Napovedno vzdrževanje temelji na uporabi pristopov interneta stvari (IoT). Prek tipal na strojih se med delovanjem spremlja parametre, ki vplivajo na kakovost – na primer napetost, temperatura in vlaga… V ERP sistemu MIT se na osnovi vnaprej določene spodnje in zgornje meje tolerančnega območja samodejno prepozna odstopanja in v trenutku obvesti odgovorne. Vzdrževalne posege se tako planira tudi glede na diagnostične podatke o dejanskem stanju strojev in naprav, kar še zmanjša tveganja zastojev in dodatno poveča njihovo razpoložljivost. Vsekakor pa je tudi v tem primeru možno odpravljanje akutne anomalije izvesti optimalno glede na stanje planiranih operacij, kar je razvidno v rešitvi Visual@MIT.

Vendar za uspešno realizacijo plana, še bolj pa za čim večjo učinkovitost, niso dovolj samo predvideni datumi odpreme na osnovi prodajnih naročil ali pavšalna ocena trajanja izvedbe delovnih nalogov z velikimi varnostnimi faktorji. Za dobre plane in hkrati maksimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet je potrebno uporabljati več podatkov in verodostojne informacije. Podatki, ki najbolj vplivajo na vzdržnost plana pa so podatki o tehnoloških postopkih, ki so predvideni po delovnem nalogu.

Tehnološki podatki, ki se jih uporablja pri planiranju, določajo:

• na katerem stroju se delo izvaja,
• koliko časa se izvaja izdelava in koliko časa nam vzame priprava stroja,
• koliko delavcev in koliko časa dela na operaciji,
• kakšni so delovni pogoji,
• katera orodja se potrebujejo pri delu.

Upoštevati je potrebno tudi vhodne materiale, saj je pri spremembi materiala in dimenzij potrebno upoštevati drugačen čas izdelave ali pa je morda potrebno operacijo prestaviti na drug delovni stroj. Kot pravi Zavrl, gre za podoben primer, kot če bi v komerciali postavili nerealen plane prodaje in bi planirali artikle, ki se jih že dalj časa ne prodaja ter nerealne količine, samo zato, da se zadosti končni vrednosti plana za obdobje.

Osnovni tehnološki podatki, ki se uporabljajo pri planiranju, so ob sami vrsti (zaporedna, vzporedna) in tipu operacije (fiksni čas, čas za optimalno količino, normativni čas za razpisano količino) čas pričetka operacije in trajanja operacije. Ta se preračuna na osnovi normativov tehnoloških postopkovin količin, ki se lahko določijo samodejno, na osnovi operacij tehnoloških postopkov. Upošteva se tudi čas zamika operacije – kdaj se lahko začne naslednja operacija. Slednje je namreč spet odvisno od tehnologije, saj ta podatek lahko določajo lastnosti izbranega materiala (hlajenje, sušenje, stabilizacija strukture …), okoljski pogoji (temperatura, zračna vlažnost…).

Prek prenosa teh podatkov v plan se določa, kdaj in kako lahko posamezna operacija prične z delom, kar na koncu ustvaril realno sliko porabe časa in zasedenosti virov glede na razpisane delovne naloge. Podjetja, ki stalno spremljajo in posodabljajo svoje tehnološke podatke, tako razvijejo plan, ki bo z veliko verjetnostjo preživel vsakodnevno dogajanje v proizvodnji, hkrati pa bo zagotavljal optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.

Kaj pa proizvodne kapacitete – stroji in naprave?

Z vidika planiranja je pomembna tudi uporaba podatkov o samih proizvodnih kapacitetah, saj se lahko iste operacije vršijo na strojih z različnimi parametri (zmogljivost, razpoložljive operacije, čas menjave orodja …). Pri tem lahko prihaja do situacij, ko se ena operacija dela na strojih z različnimi zmogljivostmi ali pa se dve ali več operacij z delovnega naloga izvajajo na različnih strojih hkrati.

»Če tehnološki postopki ne opisujejo realnega dela, potem je seveda plan strojev še toliko bolj netočen in zavajajoč,« je poudaril Zavrl.

Planiranje mora zato poleg osnovnih normativov upoštevati tudi delovne koledarje strojev, razpoložljivosti delavcev in gabarite strojev, ki so zapisani v šifrantu tehnoloških delovnih mest. Kot zaključuje Zavrl, ne smemo pozabiti tudi na spremljanje proizvodnje, saj to pri dinamičnem planiranju posreduje podatke o zaključenosti posameznih operacij. Prek t.i. monitoringa proizvodnje se namreč pridobiva realne podatke o trajanju tehnoloških operacij, kar omogoča optimizacijo normativov in posledično planiranja.

Tokrat govorimo o nastavitvah koledarjev za tehnološka mesta, kar je osnova za planiranje proizvodnje.

Potencial je v pravih podatkih

Za kakovostno planiranje je nujno, da se pri pripravi plana uporablja čim več informacij iz delovnih nalogov, pri čemer igrajo ključno vlogo tehnološki podatki. Podjetje namreč lahko ustvari izgubo že pri sami izdelavi delovnega naloga, torej še preden naročilo da v proizvodnjo! Problem je predvsem, če program za pripravo delovnih nalogov ne vključuje tehnologije – na primer podatkov o tehnoloških postopkih in tehnoloških delovnih mest.

»Če se že pri pripravi delovnega naloga vključi natančne podatke, od porabe časa za posamezno operacijo, do stroja, na katerem se bo ta operacija izvrševala, planer lažje razporeja delovne naloge in predvidi čas za njihovo izvedbo, pri čemer je zelo pomembno, da lahko planira na ravni posameznega stroja.«

Ta zmožnost onemogoča, da bi v proizvodnji, kljub na videz dobri zapolnitvi z delovnimi nalogami, dejansko prihajalo do neizkoriščenosti posameznih strojev. Kot pravi Zavrl, je smiselno iti še korak dlje in pri planiranju upoštevati karakteristike strojev, od zmogljivosti do časov priprave stroja ter tudi specifiko izdelkov, da se izognemo prevelikemu številu menjav na strojih.

Pameten sistem ERP optimizira proizvodni plan

V ERP-sistemu MIT Orkester podjetje skozi proizvodni modul obvladuje celoten nabor tehnologije, ki jo uporablja pri proizvodnji. Tehnološki podatki, od normativov, kosovnic in tehnoloških postopkov ter pripadajočega orodja, se samodejno prenašajo na delovne naloge ter tehnologom in planerjem omogočajo, da optimalno izkoriščajo vire v proizvodnji.

Ker se za posamezne tehnološke postopke že v fazi priprave delovnega naloga lahko določi tudi stroje, na katerih se bodo izvajali, MIT Orkester izboljšuje tudi fino terminiranje oziroma planiranje proizvodnih kapacitet na dnevni ravni. V primeru, da podjetje obratuje z velikim številom delovnih nalogov hkrati in da želi posamezne proizvodne faze čim bolj optimalno razporejati na delovne centre, se lahko za optimizacijo uporabi tudi umetno inteligenco.

Kot ugotavljajo v podjetju MIT informatika, se z uporabo tehnoloških podatkov ter umetne inteligence pri planiranju poveča izkoriščenost proizvodnih linij tudi do 30 odstotkov.

Ročno planiranje ni več sprejemljivo

Zaradi rasti poslovanja, večje kompleksnosti izdelkov in že omenjenega drobljenja naročil je podatkov in dogodkov enostavno preveč, da bi še lahko bili z ročnim planiranjem vsaj pogojno uspešni. Ne le, da se kljub novim naložbam v proizvodne zmogljivosti problemi z zamudami ne odpravijo. Dejanska zmogljivost proizvodnje niti slučajno ne dosega nazivne zmogljivosti. Podjetja zaradi slabega vpogleda v delovanje proizvodnje uporabljajo razmeroma velike varnostne faktorje, zato tehnologi za posamezne operacije določajo preveč časa. Tako že v osnovi naredijo bistveno manj, kot bi lahko. Po drugi strani nimajo pravočasnih informacij o napakah in zastojih, da bi lahko ukrepali in tako še vedno uresničili dobavni rok; kaj šele, da bi se zastoje analiziralo in sprejelo ustrezne korektivne ukrepe – pri tehnologiji, organizaciji in kadrih.

Digitalizacija planiranja poveča uspešnost podjetja

Vsekakor je največji izzivi proizvodnega podjetja, kako povečati pretok skozi proizvodnjo z enakim obsegom virov, torej z istimi stroji, ljudmi in v istih prostorih. Ena od najbolj dobičkonosnih rešitev je prav digitalizacija planiranja. Kot kažejo izkušnje uporabnikov proizvodnih rešitev MIT informatika, se z digitalizacijo planiranja in uvajanjem sodobnih konceptov poveča zmogljivost proizvodnje tudi do 30 odstotkov!

V osnovi gre za to, da se planiranje izvaja na osnovi podatkov in informacij v tehnoloških, tehničnih in poslovnih procesih lahko pa vključuje tudi podatke iz oskrbne verige.

Rešitve za planiranje, ki jih ponuja MIT informatika, so že pripravljene za uporabo najsodobnejših informacijskih pristopov, od IoT (Internet of Things) do uporabe AI (artificial intelligence) pri optimiranju delovnih nalogov in operacij. Poleg tega poenostavljajo delo s podatki, od avtomatizacije zajema podatkov prek integracije z ostalimi procesi, vključno z informacijskimi sistemi dobaviteljev, do vizualizacije plana. Slednje omogoča različnim službam, na primer planski, tehnološki, vzdrževalni, prodajni in nabavni, enostaven in razumljiv vpogled v načrtovano in dejansko delovanje proizvodnje, na osnovi katerega lažje sprejemajo usklajene odločitve, ki prispevajo k uresničevanju zavez kupcem, k večji pretočnosti in nižjim stroškom proizvodnje.

Želite, da bodo vaše naložbe v tehnologije in zaposlene v proizvodnji maksimalno dobičkonosne? Potem si zagotovite informacijsko rešitev, s katero boste izboljšali učinkovitost na prav vseh področjih svojega poslovanja – od prodaje do obvladovanja zalog in same proizvodnje.

Z avtomatiziranimi procesi od ponudbe do dobave lahko pridobite potencial celo za več kot 30-odstotno povečanje posla. In to brez novih naložb v proizvodne zmogljivosti in človeške vire!

Vas zanima kako?

V podjetju MIT informatika smo razvili prilagojen informacijski sistem MIT Orkester za vodenje poslovanja proizvodnih podjetij vseh velikosti. Preverite 7 glavnih poslovnih področij, ki jih izboljšate z njim – prepričani smo, da boste med njimi našli tudi svoje izzive.

1. Spremljanje celotnega posla na enem mestu. Ali res veste, s kakšno razliko v ceni ste realizirali posamezen posel? Poznate stranke in dela, ki vam prinašajo največ dobička in kje ustvarjate izgubo? Ali vam režija jemlje prepotreben čas za ukvarjanje s kupci in dobavitelji? Priskrbite si celovit pregled nad izvajanjem in uspešnostjo vsakega posla, od prejema naročila do odpreme. Na voljo so vam povezane informacije, dokumenti in optimizirani postopki od malo in veleprodaje, nabave in proizvodnje do skladišča, logistike, kadrov in računovodstva.
2. Vgrajena tehnologija za kakovostne ponudbe. Ne delajte več ponudb čez prst. Izognite se možnostim za ustvarjanje izgube ali nerealne roke izvedbe. Poenostavite si izdelavo dobičkonosnih ponudb, ki jih boste realizirali v dogovorjenem času, brez zamud in reklamacij. Sistem samodejno preračunava tehnološke podatke na osnovi algoritmov in normativov.
3. Maksimalna izkoriščenost materiala ob minimalnih zalogah. Ne zaklepajte več denarja v zaloge, ampak ga sprostite za nove posle. Povečajte izkoriščenost materiala prek avtomatizmov pri upravljanju z zalogami, obvladovanju ostankov in vodenju odlagalnih mest. Istočasno lahko avtomatizirate celoten nabavni proces ter s tem proizvodnji zagotovite material točno takrat ter v kakovosti in količini, kot jo v resnici potrebujete, da boste naročilo pravočasno in v celoti izvedli.
4. Avtomatsko generiranje proizvodne dokumentacije in sledljivost. Ne izgubljajte več časa za izdelavo proizvodne dokumentacije, ko bi naročilo že moralo biti v proizvodnji. Namesto tega naj se proizvodna dokumentacija izdela samodejno, že na osnovi potrjene ponudbe. Tekom procesa se enostavno dodajajo vsi dokumenti o uporabljenih materialih ter informacije o izvedenih delih – za popolno sledljivost.
5. Kakovostnejše planiranje sprošča zmogljivosti in pospešuje dobavni čas.Se vam dogaja, da vaše zmogljivosti še zdaleč niso 100 % zasedene, pa kljub temu ne morete sprejemati novih poslov? Ali, da bi za dober denar hoteli prednostno prevzeti nov posel, pa ne veste ali si to sploh lahko privoščite, ne da bi šlo na račun drugih kupcev in izgube posla? Rešitev vam pomaga izdelati učinkovit plan in optimizirati izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti – lahko celo z umetno inteligenco! Za nameček pridobite čas za nove ali bolj kompleksne posle in še izboljšate konkurenčnost, saj ste bolj odzivni in hitrejši od tekmecev.
6. Popoln nadzor nad proizvodnim procesom in realizacijo. Ali vam je kdaj ob večkratnem klicu kupca nerodno, ker nimate informacij o izgotovljenosti njegovega naročila oziroma o tem, kdaj mu boste naročeno sploh dostavili? MIT Orkester lahko spremlja vse faze vašega proizvodnega procesa in vam vrača natančne podatke o izgotovljenosti posameznih naročil oziroma proizvodnih postopkov. Na osnovi analiz proizvodnega procesa lahko popravljate normative in algoritme, s čimer dosežete, da je vaša proizvodnja le še bolj učinkovita.
7. Hitre in natančne informacije za vodenje in ukrepanje. Obvladujte odstopanja še preden se vam kot reklamacije pokažejo na financah. Prek vgrajenega sistema obveščanja pridobite takojšnje informacije o anomalijah v procesu, da lahko takoj in pravilno ukrepate. Tako boste po eni strani zagotovili izvedbo v dogovorjenem času, po drugi strani pa boste lahko napake začeli odpravljati, ko bodo še majhne in ne bodo ustvarile občutne denarne škode.

Ob znanih informacijah o poslovanju iz preteklega leta, pa tudi primerjavah uspešnosti glede na predpreteklo leto, je možno hitro pripraviti plan za novo poslovno leto. Pravzaprav nam dobre informacije omogočajo, da ta plan naredimo še pred iztekom tekočega leta ali vsaj na samem začetku novega. Tako lahko že v januarju spremljamo trende, kar nam dejansko pomaga, da poslovno uspešnost obvladujemo že od samega začetka, ne pa šele takrat, ko se problemi razkrijejo sami, recimo zamujanje s plačili zaradi poslabšanja likvidnosti, in jih ni več možno hitro popraviti.

Lažje je, če imate na voljo podatke

Čeprav lahko rečemo, da ima vsako podjetje svoje posebnosti pri planiranju, kar še posebej velja za hitrorastoča majhna in srednja podjetja, nekaj drži kot pribito. K učinkovitemu in kakovostnemu planiranju pomembno prispeva zmožnost hitre primerjave rezultatov s preteklimi leti v poljubnih časovnih prerezih in obdobjih. To podjetju omogoča, da pregleduje gibanja in kazalce ne samo na letni, četrtletni in mesečno ravni, ampak praktično na dnevni osnovi in tako lažje sestavi sliko prihodnjega dogajanja – še posebej, če gre za sezonske posle, ki so odvisni od zunanjih dejavnikov (vreme, borza, družbenopolitično dogajanje …). S takšnimi informacijami in ob poznavanju notranjih potreb je sestava poslovnega načrta za novo poslovno leto precej enostavnejša in hitrejša.

Kaj pa, ko se vse skupaj začne?

Jasno je, da ima poslovni plan svoj namen. Služi nam kot kompas pri sprejemanju operativnih odločitev in kot nadzorni mehanizem, ki preverja, ali smo na pravi poti. Čeprav morda nekateri vidijo večjo vrednost samega procesa planiranja, kot pa samega plana, čemur botrujejo predvsem vedno večje zahteve po prilagodljivosti poslovanja, je plan vitalnega pomena za sprotno poslovanje.

Če ima podjetje za celotno dogajanje možnost takojšnje primerjave tekoče realizacije s planom in s preteklimi leti, kot to omogoča MIT Orkester, se lahko pravzaprav v trenutku odzove na kakršne koli anomalije, bodisi negativne ali pozitivne. In prav to mu omogoča tisto pravo prilagodljivost, prožnost in agilnost, ki jo zahteva današnje poslovno okolje. Ne samo operativno, ampak tudi strateško.

Zmožnost neprestanega primerjanja realizacije, plana in rezultatov iz preteklih let podjetju omogoča lažje prilagajanje trgu, hitro adaptacijo plana in navsezadnje večjo pripravljenost na spreminjanje strategije. Prav s takšnimi sprotnimi informacijami postane plan živ dokument, ki se nenehno spreminja glede na tržno realnost.

V podjetju MIT informatika proizvodnim podjetjem omogočajo,da na enem mestu, v poslovno proizvodnem informacijskem sistemu (ERP sistemu) učinkovito upravljajo celoten poslovno proizvodni proces, kar vključuje samodejno izvajanje postopkov:

• Prodajo: vodenje prodajnih naročil in enostavna izdelava prodajnih ponudb s pomočjo vgrajenih receptur, tehnoloških postopkov, normativov.
• Nabavo: avtomatsko kreiranje nabavnih zahtevkov glede na prodajne ponudbe, plane proizvodnje in stanje zalog (končnih izdelkov, surovin, repro-materiala …), vizualno planiranje nabave.
• Proizvodnjo: avtomatsko kreiranje delovnih nalogov in delovnih listov iz potrjenih naročil, planiranje in terminiranje proizvodnje, avtomatski zajem podatkov na delovne naloge (delo, material, realizacija…).
• Logistiko: prevzemanje izdelkov iz proizvodnje v skladišče, avtomatsko kreiranje komisionirnih nalogov na osnovi prodajnih ponudb, avtomatsko kreiranje dobavnic, upravljanje odpreme.

Kot pravi Marjeta Povalej, takšno povezano obvladovanje posameznih korakov z enega mesta podjetjem omogoča, da pravočasno ukrepajo ob pojavu anomalij, kot so povečanje izmeta, okvare, pomanjkanje materiala … in kljub problemom izpolnijo zaveze kupcem. Po drugi strani povezanost omogoča učinkovitejše planiranje, tako nabave kot proizvodnje in odpreme, s čimer se izboljša produktivnost, kar pomeni, da lahko podjetje bodisi realizira posle hitreje kot konkurenca in sprejme posle, ki jih drugi niso sposobni, bodisi da lahko izpolnjuje dane roke tudi ob povečanju obsega naročil.

Prodaja, ki podpira kupca

Prodajno osebje v proizvodnih podjetjih mora poleg prodajnih in produktnih znanj imeti tudi tehnološka znanja pa tudi vpogled v zasedenost kapacitet. Samo na takšen način lahko kupcu ponudi realne roke za dobavo. Predvsem za manjša podjetja so na primer privlačne zmožnosti za podporo dela prodajnega tehnologa, ki prodajnike opremljajo s tehnološkimi kompetencami. MIT Orkester sicer prodaji ponuja inovativne zmožnosti, ki omogočajo združeno izvajanje celotnega procesa prodaje in proizvodnje na enem mestu. To pomeni, da ima prodajno osebje vpogled v celoten proces, od same prodaje, razpisanih delovnih nalogov, nabave materiala, proizvodnje in kooperacije do izstavljanja računov.

V MIT Orkestru se namreč avtomatizira celoten proces od povpraševanja kupca do organizacije optimalnega transporta, pri čemer se podatki samodejno prenašajo skozi proces. Ni podvojenih vnosov, posamezni procesi so povezani in se nadaljujejo eden v drugega. Ko se sproži postopek odpreme blaga, teče postopek skozi vse faze do fakture samodejno. Poslovni informacijski sistem ob tem spremlja različne statuse in prikaze, ki zaposlenim na posameznem koraku vnaprej zagotavljajo vse informacije, ki jih rabijo za izvedbo svojih nalog, vključno z opozorili, ali kakšen dogodek odstopa od plana. Tekom procesa se dodaja tudi ustrezne dokumente in podatke, kar zagotavlja popolno sledljivost materiala in opravljenega dela.

Proizvodna podjetja tako bistveno bolje upravljajo prodajni proces, hkrati pa izvajajo kakovosten servis kupcem, saj na enostaven in pregleden način dostopajo do različnih informacij iz proizvodnje, na primer o proizvodnem planu in zasedenosti kapacitet. Po drugi strani lahko že v prodajnem procesu optimizirajo zasedenost proizvodnih kapacitet in tako kupcem lažje izpolnijo njihove zahteve.

Učinkovita in pravočasna nabava

Za proizvodna podjetja ponuja MIT Orkester rešitev, ki v okviru materialnega planiranja zagotavlja pravočasno naročanje surovin in zagotavljanje ustreznih količin. Rešitev podpira tudi obvladovanje minimalnih zalog, pri čemer nabavnike v fazi priprave plana naročanja obvešča o materialih s kritičnimi roki dobave. Nabavna služba ima tako na voljo kakovostnejše informacije pri odločanju in pripravi naročil, zato se lahko bolj posveti iskanju optimalnih nabavnih rešitev. Celoten nabavni proces ob tem poteka brezpapirno, od kreiranja in potrjevanja nabavnih zahtevkov do posredovanja dobaviteljem.

Za obvladovanje potreb kupcev ter zalog materiala in izgotovljenih izdelkov brez zalog v skladiščih in tudi v proizvodnji je na voljo podpora konceptu JIT (just in time). V tem primeru se v MIT Orkestru najprej razpišejo delovni nalogi za proizvodnjo, ki se lahko generirajo samodejno na osnovi prodajnih naročil, kosovnic, receptur in drugih tehnoloških dokumentov. Sistem samodejno izračuna potrebne količine blaga in surovin glede na načrtovane roke izdelave in želene količine končnih izdelkov za kupca. Po količinskem in kakovostnem prevzemu v MIT Orkester je nadaljnji postopek izdaje blaga ter surovin popolnoma avtomatiziran in deluje po sistemu direktne logistike. To pomeni, da se blago in surovine ne uskladiščuje v skladiščne regale, temveč se izvede direktna izdaja na že aktivne delovne naloge za proizvodnjo s samodejno izdelavo izdajnic za material, ki je zahtevan na delovnih nalogih.

Vizualno planiranje za večjo produktivnost

MITova inovativna rešitev za vizualizacijo proizvodnega plana, poleg planiranja delovnih nalogov omogoča tudi razvrščanje tehnoloških operacij oziroma terminiranje vse do posameznega stroja natančno. Rešitev zaokroža proces, ki poteka od zajema delovnih nalogov iz poslovnega informacijskega sistema do priprave plana glede na logiko podjetja oziroma prodajne prioritete. Podjetje lahko planiranje in terminiranje še izboljša prek avtomatskega zajema podatkov o dokončanosti aktivnih delovnih nalogov, ki se izvaja prek monitoringa proizvodnje.

Vgrajena vizualizacija plana

Podjetje MIT informatika je ponudilo neodvisno rešitev za vizualizacijo proizvodnega plana, ki omogoča tudi razvrščanje oziroma terminiranje vse do posameznega stroja natančno. Rešitev zaokroža proces, ki poteka od zajema delovnih nalogov iz poslovnega informacijskega sistema do priprave plana glede na logiko podjetja oziroma prodajne prioritete.

Pri vizualizaciji plana so na voljo različne možnosti pregledovanja:

• Ganttov diagram po dnevih in strojih
• Časovnica po dnevih in strojih
• Dnevni pregled zasedenosti strojev
• 5-dnevni (tedenski) pregled zasedenosti strojev
• Mesečni pregled zasedenosti strojev
• Urna časovnica po strojih z nastavitvijo natančnosti pregleda(min 1 h, max 8 h)
• Grafične ponazoritve zasedenosti strojev (stolpčni, vrstični, linijski …)

Rešitev poleg digitalne planske table zagotavlja prilagojene preglede za izdelavo izpisov in dokumentov, ki se uporabljajo v proizvodnji, nabavi, prodaji, financah, pri vzdrževanju strojev, vodenju projektov in izvajanju storitev. Prikazane podatke je možno grafično tudi urejati, pri čemer se podatki prenašajo nazaj v poslovni informacijski sistem, na primer predviden čas izdelave. MITov sistem za planiranje je možno povezati tudi z rešitvijo za zajem podatkov iz proizvodnje, kar omogoča interaktivne informacije o dokončanosti posameznih operacij na strojih oziroma delovnih nalogov na planskih postavkah ter samodejno zaključevanje delovnih nalogov.

Glavni učinki izboljšanja planiranja

Vizualizacija prinaša večjo preglednost plana, kar ima neposreden vpliv na povečanje izkoriščenosti strojev in naprav v proizvodnji:

• z razpoložljivo tehnologijo se proizvede več ob enakih fiksnih stroških;
• dodatne investicije v proizvodne zmogljivosti in zaposlene niso potrebne;
• poveča se obrat kapitala in dodana vrednost na zaposlenega;
• lažji prevzem naročil s kratkimi roki dobave po višji ceni;
• naročila se realizira v predvidenem času, zato ni kazni zaradi zamud pri dobavi;
• zmanjša se vpliv neplaniranih prekinitev proizvodnje na skupno realizacijo;
• učinkovitejše delo podpornih služb (nabava, logistika, vzdrževanje …) …

Večja uspešnost pri planiranju ima dejansko neposreden vpliv na celotno uspešnost podjetja. S prehodom na vizualizacijo planiranja proizvodno podjetje izvede eno najbolj dobičkonosnih investicij, ki se že v nekaj mesecih pozna v bilanci. Prek integracije planske rešitve s podatki iz proizvodnje ter dvosmerno komunikacijo z poslovnim informacijskim sistemom podjetju omogoča poslovanje v skladu s pričakovanji Industrije 4.0 ter predstavlja enega ključnih gradnikov tovarne prihodnosti.

Več informacij: Slađana Gogić (info@mit-ing.si), telefon: +386 4 281 31 00.