1. Digitalna transformacija se vedno začne s cilji

Za začetek je ključno, da si proizvodno podjetje postavi cilje skladno s svojo strategijo in vizijo – kaj želimo doseči z uvedbo novega ERP sistema? Namreč, ko je pot jasno začrtana, je spremljanje uspešnosti projekta pregledno in vsekakor enostavnejše.

Takoj zatem je smiselno popisati vse pomanjkljivosti, izzive in težave, s katerimi se podjetje srečuje pri obstoječi informacijski rešitvi. »Tako se odkrijejo glavne vrzeli, ki jih želimo zapolniti z novim informacijskim sistemom,« pravi Marjeta Povalej. Obenem pa ne pozabimo na študijo konkurence, s čimer dobimo dober vpogled v prakso in koristne usmeritve za izboljšanje trenutnih pomanjkljivosti. Torej, na kakšen način podjetja iz sorodnih panog rešujejo podobne izzive.

2. ERP sistem ni čarobna palica

Nesmiselno je pričakovati, da bo ERP sistem ali katerakoli druga programska oprema čarobno odpravila vse težave. Če se ustavimo zgolj pri posnetku stanja, ne da bi ob uvedbi novega ERP sistema optimizirali vse poslovne procese, se bodo ti še naprej izvajali napačno, le nekoliko hitreje. Kot pravi sogovornica, je priporočljivo izvesti t. i. reinženiring poslovnih procesov, kar pa zahteva sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki, ki razumejo poslovno vsebino, dobro poznajo informacijsko rešitev in hkrati obvladujejo dobre poslovne prakse.

3. Digitalizacija podjetja zahteva dolgoročnega partnerja

Gre za izbiro dolgoročnega poslovnega partnerja, ki bo zanesljiva osnova za poslovanje podjetja vsaj naslednjih pet do deset let.

Za dober vpogled v razmere na trgu in pestrost rešitev je vsekakor priporočljivo povprašati pri več različnih ponudnikih. V ožji izbor naj se vključijo tiste rešitve, ki na podlagi funkcionalnih in procesnih specifikacij, izkušenj v panogi ter predstavitve rešitve najbolje združujejo potrebe in cilje podjetja. Pred končno izbiro favorita pa se je dobro posvetovati z dozdajšnjimi uporabniki in iz prve roke pridobiti tako pozitivne in negativne lastnosti. Še tako dodelana rešitev lahko povzroča nezadovoljstvo, če ne nudi dobre uporabniške podpore ali če se ponudnik ne odziva na poslovne potrebe podjetja.

4. Razmišljajte 5 do 10 let vnaprej

»Ob izbiri novega ERP sistema je ključno razmišljati, kam želite priti, in se ne omejevati le na to, kako poslujete danes,« pravi sogovornica. Prava rešitev je namreč poslovno informacijski sistem, kjer se z istim proizvodnim modulom lahko hkrati spremljajo različni tipi proizvodnje.« Podjetja se lahko iz velikoserijske proizvodnje preusmerijo na majhne serije, naročniško proizvodnjo ali obratno. Podobno se dogaja v podjetjih s projektno ali maloserijsko naročniško proizvodnjo, zraven pa serijsko proizvajajo standardne izdelke. Z digitalno transformacijo pa smo v zadnjem času vedno pogosteje priča menjavi poslovnih modelov. Zato je bistveno, da od sistema ERP pričakujete preprostost, sposobnost prilagajanja in hitrost uvajanja sprememb. V nasprotnem primeru boste kmalu prisiljeni v korenito prenovo ali celo v vnovično zamenjavo sistema.

5. Kompleksnost rešitve prilagodite podjetju

Ne glede na velikost podjetja, glavnina poslovnih procesov je skupna tako manjšim kot velikim. Kaj hitro po uvedbi se lahko izkaže, da je preveč kompleksen ERP sistem za manjše ali srednje podjetje lahko ovira, če zahteva (pre)več časa za izvedbo procesov.

Izbira ERP sistema za proizvodno podjetje naj v prvi vrsti podpira proizvodni proces, ne glede na to, kako zelo si podjetje želi sistema za podporo vsem poslovnim funkcijam. Številne rešitve na trgu danes ponujajo dostojne zmožnosti za finance, računovodstvo, kadrovsko evidenco in obračun plač. Razlike in stopnja ustreznosti pa se povečujejo, ko gre za specifične proizvodne procese, posebno pri obvladovanju samih proizvodnih procesov v obratih – zajem podatkov iz strojev, monitoring proizvodnje, vodenje premikov materiala, spremljanje medfaznih zalog in podobni.

6. Specifična rešitev je boljša alternativa kot univerzalna rešitev

Nekateri ponudniki ERP sistemov so specializirani za posamezne proizvodne panoge, drugi pa ponujajo univerzalne rešitve, ki jih je mogoče prilagoditi ali dopolniti glede na posebnosti panoge. Prvi so v prednosti iz več razlogov. Njihovega sistema ni treba dopolnjevati in posebej prilagajati specifikam panoge, kar v praksi pomeni cenejšo alternativo.

Specifične rešitve prinašajo še eno pomembno prednost. Združujejo namreč pobude za izboljšave ožje ciljne skupine uporabnikov, kar pomeni, da bodo posodobitve oziroma nove različice programa vključevale inovativne zmožnosti za proizvodno dejavnost.

7. Sposobnost povezovanja z drugimi sistemi in zunanjimi procesi

Povezovanje je lahko kritično z več različnih vidikov. Uporabnik pričakuje, da je sistem ERP povezljiv z različnimi informacijskimi sistemi naročnikov in ponudnikov, kot na primer za izvajanje zunanjih storitev – skladiščna logistika, kooperacija idr., kot tudi s sistemi strateških partnerjev v nabavni verigi.

Celostni sistem ERP je morda res dovolj v prvi fazi prenove informacijskega sistema, a se v nadaljevanju velikokrat izkaže, da posamezne funkcije niso dovolj močno podprte, še posebej, če gre za rešitve, prilagojene dejavnosti. Iz prakse vemo, da se v srednjih in večjih podjetjih pogosto dogaja, da je za posamezne procese treba uvesti namenske informacijske rešitve, ki so tesno povezane z osnovnim ERP sistemom. Če se o tem pozanimamo pravočasno, bomo v svoj izbor vključili le tiste ponudnike, ki so tako z vidika sistema kot razvojne ekipe sposobni povezovanja z drugimi sistemi.

8. Odzivnost, prožnost in avtomatizacija

Industrija 4.0 narekuje vzpostavitev odzivnih, prožnih in avtomatiziranih poslovnih in proizvodnih procesov, usmerjenih v brezpapirno poslovanje prek digitalnih delovnih postopkov. Izbrani ERP sistem naj bo zato sposoben zajemati podatke iz strojev in naprav (internet stvari) ter iz različnih spletnih storitev – bonitetne ocene, vreme, borzne kotacije idr. Istočasno pa se pričakuje, da bo zmožen ponujati podatke za zunanje uporabnike prek aplikacijskih vmesnikov za deljenje podatkov, denimo v oskrbnih verigah.

9. Naložba v ERP sistem naj bo trajnostna

Med pomembnimi vprašanji z vidika informacijske varnosti in učinkovitosti delovanja je, ali ponudnik zagotavlja sprotne posodobitve ERP sistema glede na nove izdaje sistemske programske opreme (operacijski sistem, zbirka podatkov, virtualizacija …).

Ob tem pa velja še preveriti, kako se bo sistem obnašal pri posodobitvah, ob morebitnih večjih prilagoditvah in dopolnitvah ter kako ponudnik zagotavlja združljivost z novejšimi programskimi moduli. Dogaja se, da marsikatero podjetje na trgu ERP sistema ne posodablja, ker ni mogoče izvesti standardne nadgradnje zaradi prevelike prilagojenosti. Spet drugi pa morajo zaradi želje po novih funkcionalnostih, ki niso združljive s trenutno, vpeljati povsem nove različice.

10. Končna cena ne sme biti izgovor za slabo naložbo

Pri izbiri rešitve je nadvse smiselno oceniti vrednost naložbe in pridobljene koristi za obdobje petih let. Ko naložbo vrednotimo za tako obdobje, je velika verjetnost, da se pokažejo skriti stroški vseh na prvi pogled zelo ugodnih ponudb, s tem pa lažje ocenimo, kako dobičkonosna bo naložba.

 

Mobilni procesi

Mobilizacija poslovanja za nas v prvi vrsti pomeni, da na mobilnih napravah povežemo, izvajamo in spremljamo procese, ki dinamično potekajo na več lokacijah. V sklopu mobilnih rešitev mobile@MIT zato že izvajamo korenito tehnično prenovo, s katero bomo uporabnikom omogočili izvajanje notranje logistike z različnimi mobilnimi napravami, ki uporabljajo operacijski sistem Android (namenske naprave z različnimi čitalci (črtna in QR-koda, RFID, NFC…), pametni telefoni, tablice …). Tako bomo podjetjem omogočili, da neodvisno od naprav ter vedno in povsod zajemajo podatke v skladiščih in spremljajo celoten logistični proces – od prevzema, skladiščenja in izdaje v proizvodnjo do vračanja materiala v skladišče, prejema izdelkov iz proizvodnje, odbiranja in odpreme.

Brezpapirno poslovanje

Z digitalizacijo se povečuje potreba po brezpapirnem poslovanju ter avtomatizaciji rutinskih postopkov. Uporabniki poslovnih rešitev MIT Orkester lahko z letošnjim letom samodejno pošiljajo različne PDF-dokumente neposredno iz informacijskega sistema (dobavnica, faktura – tudi s prilogami, kot so tehtalni in evidenčni list, tehnične specifikacije …).

Osnova sredstva

Osnovna sredstva so eden najpomembnejših virov v proizvodnem podjetju. Poslovna uspešnost je zato v veliki meri odvisna tudi od njihovega upravljanja. Pri upravljanju z osnovnimi sredstvi smo razvili rešitev za digitalno popisovanje osnovnih sredstev z uporabo čitalnikov, ki je z letošnjim letom pripravljena za uvedbo.

Nišne rešitve

V MIT informatika razvijamo tudi posamezne industrijske rešitve, ki so vezane na specifično dejavnost naročnika. Pri rešitvah za predelovalce odpadkov bomo v letošnjem letu nadaljevali z izboljšavami spletnega poročanja o predvidenih in dejanskih količinah odpadkov (odprava ročnega zajema podatkov, samodejno generiranje fakture in obrazca OKD za okoljske dajatve).

Industrija 4.0

Nadaljevali bomo z izvedbami projektov povezav poslovno-proizvodnega informacijskega sistema MIT Orkester z avtomatiziranimi regalnimi skladišči. Pomemben segment razvoja je vizualizacija poslovnih procesov in celovita digitalizacija nabavnega procesa, ki vključuje elektronsko izmenjavo v oskrbni verigi, avtomatizirane notranje postopke ter vhodno-izhodno logistiko.

V sistemu MIT Orkester proizvodna podjetja sledljivo obvladujejo celoten poslovni proces, od prejema prodajnega naročila do odpreme kupcu in logistike, ki poteka po standardih v avtomobilski industriji in pravilih trgovskih podjetij. V sistemu vodijo normative, delovne naloge ter sledljivost materialov in lastnih končnih izdelkov.

Monitoring dodatno izboljša vodenje in sledljivost v proizvodnji

Z rešitvijo MIT informatike za monitoring proizvodnje podjetje poleg prijave delavcev na delovne naloge ter na tehnološke postopke avtomatizira odpis materiala in polizdelkov glede na normative. Hkrati vzpostavi spremljanje dodatnih količin materialov, ki se jih uporablja zaradi specifičnosti proizvodnega procesa oziroma okoljskih dejavnikov. Monitoring tako v povezavi z ERP-sistemom MIT Orkester zagotavlja popolno sledljivost izdelkov po delu, strojih in po materialu.

Spremljanje proizvodnje se izvaja z uporabo proizvodnih terminalov, pri čemer aplikacijo sestavljajo štirje gradniki. Najprej delavec izbere delovne naloge in nanje vpiše količino opravljenega dela. V naslednjem koraku mu program predlaga, katere materiale in v kakšnih količinah je porabil, nato pa še, koliko časa je za kaj porabil in na katerem stroju je izvedel posamezne operacije. V zadnjem koraku je na voljo celotno poročilo o izvedbi, v katerem so vgrajene tudi različne kontrole. Ob potrditvi podatkov s strani delavca se samodejno razknjiži poraba materiala iz skladišča in izvede prevzeme izdelkov na skladišče. S tem podjetje pridobi ažurne podatke o zalogah in opravljenem delu na ravni posamezne izmene.

Urejeno poslovanje

Z organizacijskega vidika uvedba MIT Orkestra podpre prenovo notranje organizacije in z vgrajenimi dobrimi praksami izboljša urejenost procesov. Vgrajene kontrole zaposlene v režiji in proizvodnji vodijo skozi posamezne delovne postopke, kar zagotavlja ponovljivost in s tem standardizacijo.

MIT Orkester prek sprotnega zajema podatkov iz proizvodnje zagotavlja avtomatske in predvsem realne izračune pokalkulacij za različna pokritja ter s tem sprotno ugotavljanje dobičkonosnosti na ravni posameznih naročil oziroma serij. Podjetje pridobi tudi boljši pregled nad poslovanjem, od ažurnega stanja zalog do vpogleda v proizvodnjo in nabave s strani prodaje. Izboljša se spremljanje delovnega časa in delovnih nalog, saj se lahko učinkovito sledi opravljenem delu tudi v primeru, ko več zaposlenih dela na več strojih istočasno. MITova rešitev ponuja vrsto koristi tudi na področju finančnega poslovanja, ki je eno ključnih za zagotavljanje nemotene oskrbe: od planiranja in izvajanja plačil, upravljanja izterjav in obvladovanja finančnih mehanizmov do načrtovanja finančnega toka in spremljanja likvidnosti.

Morda ste že naredili korak naprej in začeli s pošiljanjem digitalnih dokumentov iz sistema ERP za potrjevanje po e-pošti. Ta rešitev vam problem poceni, ne pa odpravi. Sami delovni postopki so še vedno nepregledni, prihaja do zamud in napak. Naloge in odgovornosti niso jasne, zato se dogaja, da se določeni dokumenti sploh ne obdelajo in ostanejo »v predalu«. Še več, če so delovni postopki take narave, da se mora v ERP sistem prenesti informacija o odobritvi ter še kakšen podatek, potem je v tem primeru podatke potrebno prepisovati ročno. In smo spet nekje pri začetku.

Zakaj si ne bi poenostavili življenja ter digitalne dokumente tudi obravnavali digitalno? Na vaši strani so zakonodaja, tehnologija in prihranki. Ne čakajte na maj!

Uporabniki poslovnega informacijskega sistema MIT Orkester si lahko obvladovanje dokumentov bistveno poenostavijo. Na voljo jim je dokumentni sistem DMS@MIT, ki je tesno povezan s poslovnim informacijskim sistemom. Ta povezava prinaša številne prednosti in koristi:

1. Sistem za celovito upravljanje z dokumenti: Uporabniki dokumente iz sistema ERP enostavno posredujejo v dokumentni sistem, kjer se izvedejo ustrezni brezpapirni delovni tokovi, na primer potrjevanje prodajnih ponudb, nabavnih zahtevkov, reklamacijskih zapisnikov…
2. Cenejša rešitev: integracija ni potrebna, saj je DMS@MIT že pripravljen na sodelovanje s poslovnim informacijskim sistemom MIT Orkester. To pomeni, da ni stroškov storitve in vzdrževanja integracije, prihrani pa se tudi čas za integracijo, kar pomeni, da je uvedba dokumentnega sistema bistveno hitrejša.
3. Povezane informacije in dokumenti: dokumenti, ki se obdelujejo po podjetju, so tesno povezani s poslovnim transakcijami, kar poenostavlja delo različnih služb, od nabave in prodaje do finančnega računovodstva in kontrolinga.
4. Manj tiskanja interne dokumentacije: potrjevanje dokumentov, ki nastanejo v sistemu ERP, poteka hitreje in pregledno. Dokumentov ni več treba tiskati in iskati podpisnike, ampak se potrditve pridobi v elektronski obliki skozi delovni tok.
5. Poenostavitev postopkov: podatki se med sistemi prenašajo samodejno, brez ročnih vnosov, kar omogoča avtomatizacijo celotnih poslovnih procesov.
6. Manj napak: v delovne postopke so vgrajene kontrole, ki onemogočajo nastanek procesnih napak.
7. Učinkovitejša komunikacija: dokumenti in z njimi povezane naloge, se do izvajalcev prenašajo samodejno, glede na delovni tok. Ni več treba pošiljati e-pošte ali pa dodatno preverjati izvajanje zadolžitev. Vse informacije so v dokumentnem sistemu, na enem mestu, urejene in pregledne.
8. Sledljivost in odgovornost: s prenosom dokumentov iz sistema ERP v dokumentni sistem se vzpostavi vodeno delo z dokumenti, kar zmanjša napake ter poenostavi njihovo odkrivanje in odpravljanje. Za vsak dokument so odgovornosti vnaprej opredeljene, zato delo poteka gladko, brez nepotrebnih zastojev zaradi iskanja ustrezno kompetentnih oseb.
9. Enostavno razdeljevanje dokumentov: sodelavce, za katere želite, da prejmejo dokument, enostavno vključite v delovni tok, pri čemer so verige podpisnikov lahko vnaprej opredeljene.
10. Stalna razpoložljivost dokumentov: zaposleni za potrjevanje dokumentov niso več vezani na fizično lokacijo, ampak svoje naloge izvedejo z uporabo računalnika ali celo mobilnega telefona kjerkoli in kadarkoli.

Vas zanima, kako lahko z dokumentnim sistemom DMS@MIT odpravite probleme na področju obvladovanja dokumentacije? Ali kako implementirati sodobno digitalno poslovanje na ravni celotnega podjetja?

Stopite v stik z nami in se dogovorite za predstavitev!

Več informacij o DMS@MIT je na voljo na spletni strani DMS.

Druga pomembna sprememba je sam način dela, kjer se ljudje iz vnašalcev podatkov spreminjajo v odločevalce. »Sedaj ni več potrebe po vnašanju in pretipkavanju podatkov, temveč se naloge izvajajo prek klikanja. Z uporabo elektronskih dokumentov, minimalnega obsega šifrantov ter javnih evidenc podatkov je možno postopke poenostaviti in avtomatizirati,« je razložil Tomaž Dular, svetovalec za poslovno analitiko v podjetju MIT informatika.

Tretja velika sprememba pa je, da se zaposleni ukvarjajo samo še z anomalijami in pravočasnim ukrepanjem. Kot pravi Dular, v tako optimiziranih postopkih zaposleni potrebujejo hitre in kakovostne informacije za odločanje. Te informacije pridobijo prek analitičnih zmožnosti, ki so vgrajene v samo aplikacijo. Poleg tega lahko aplikacija ob uporabi napovedne analitike uporabnika opozori o možnih tveganjih, z uporabo pristopov umetne inteligence pa je možno celo omogočiti, da aplikacija uporabnika vodi po scenarijih, ki se samodejno razvijejo glede na stanje v podatkih.

»ERP sistem se vse pogosteje povezuje z optimizacijskimi stroji v oblaku. V podjetju MIT na primer uporabnikom ERP-sistema MIT Orkester omogočamo, da prek umetne inteligence optimizirajo planiranje proizvodnje in logistike,« je izpostavil Dular.

Digitalna transformacija izpostavlja povezljivost sistema ERP z rešitvami in storitvami drugih ponudnikov. »Prek povezovanja lahko uporabnikom omogočimo, da svoje procese podprejo z najboljšimi možnimi rešitvami. Po drugi strani podjetjem tako olajšamo najemanje zunanjih izvajalcev, na primer kooperantov, ponudnikov logističnih storitev ter izvajalcev računovodskih storitev,« je še povedal Dular. V podjetju MIT informatika so tako svoje ERP-rešitve pri naročnikih že povezali z različnimi skladiščno-logističnimi rešitvami, CRM-sistemi, spletnimi trgovinami ter s storitvami elektronske izmenjave.

Z agilnimi pristopi zmanjšati zaostanek

Proizvodna podjetja, ki niso sproti vlagala v razširjanje in povezovanje svojega ERP-sistema z drugimi rešitvami (na primer za monitoring proizvodnje, s spletnimi sistemi za naročanje oziroma prodajo, za upravljanje odnosov s kupci in dobavitelji, za brezpapirno poslovanje ter podporo odločanju), so postavljena pred nalogo, da morajo to storiti pravzaprav naenkrat, pri čemer nimajo na voljo niti dovolj sredstev niti lastnih izkušenj, na katere bi se opirala. »V tem primeru morajo čim prej začeti s prvimi poskusi digitalizacije in se opreti na sodelovanje s ponudniki, ki so agilni in jim takšne poskuse lahko omogočijo v razmeroma hitrem času,« je povedal Tomaž Dular, svetovalec za poslovno analitiko v podjetju MIT Informatika. Čeprav so na voljo že številne dobre prakse, je za digitalno transformacijo značilno, da jo mora podjetje izvesti glede na svoje konkurenčne prednosti ter inovativnost in ne na slepo prenašati rešitev iz drugih podjetij ali standardov iz panoge.

Kljub zaostanku se digitalne transformacije ne da izvesti po metodi velikega poka. Glede na to, da zahteva znatna finančna vlaganja pa tudi čas, je možno te obremenitve bistveno zmanjšati z uporabo rešitev v računalniškem oblaku. Resda so te rešitve bistveno bolj standardizirane, kot lokalni sistemi, pisani na kožo, ampak so bistveno bolj prilagodljive z vidika povezovanja z drugimi oblačnimi aplikacijami in servisi. Poleg tega zagotavljajo tudi bistveno večjo prožnost glede števila uporabnikov in zmožnosti, ki jih podjetje v resnici potrebuje, kar je za podjetja privlačno tako z vidika hitrosti pridobivanja novih zmožnosti in razširjanja sistema kot tudi same cene.

»Ugotavljamo, da je digitalizacija v podjetjih z urejenimi ter informatiziranimi procesi razvojni korak, ki ni toliko vprašljiv s tehničnega vidika, kot pa spremembe v načinu delovanja podjetja, njegovem nastopu na tržišču ter na samih izdelkih in storitvah,« je povedala Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informatika.

Na zadnjem strokovnem posvetu podjetja MIT se je potrdilo, da so tehnologije za Industrijo 4.0 že na voljo, kakor tudi prve dobre prakse digitalne transformacije. Na dogodku so bile namreč predstavljene ključne informacijske rešitve, ki podpirajo digitalizacijo poslovanja, na primer internet stvari, umetna inteligenca, vgrajena analitika, povezovanje s storitvami v oblaku ter brezpapirno poslovanje. Podjetje MIT informatika te sodobne tehnologije in pristope že vgrajuje v svoje poslovne rešitve za proizvodna podjetja, pri čemer jim pomaga tudi pri ureditvi samega poslovanja.

»Digitalizacija ne rešuje procesnih in organizacijskih izzivov. V MIT informatika našim naročnikom ponujamo širok nabor svetovalnih storitev, s katerimi podjetje uredi in optimizira svoje procese ter jih pripravi na celovito informatizacijo, ki je predpogoj za izvedbo digitalne transformacije,« je razložila Marjeta Povalej.

Kot kažejo izkušnje, namreč digitalizacija predstavlja velike izzive predvsem podjetjem, ki doslej še niso izvedla potrebnih vlaganj v informacijski sistem. Taka podjetja se srečujejo z izzivi, kot so pomanjkanje uporabniških znanj pri izkoriščanju informacijskih tehnologij, združevanje digitalnih zmožnosti s preteklimi znanji in izkušnjami ter nepripravljenost na spremembe tako pri zaposlenih kot pri vodstvu.

Kot je povedala Marjeta Povalej, so podjetja danes postavljena ne samo pred kozmetične spremembe v načinu poslovanja, ampak morajo premisliti svoj poslovni model. »V digitalni transformaciji ne gre za spreminjanje poslovnih procesov, ki že desetletja delujejo po enakih principih, ampak je treba postaviti nove, ki bodo sledili izzivom, kot je preskok v učinkovitosti, individualizacija izdelkov in storitvena usmerjenost.« Pri tem bodo podjetja morala prevetriti svojo vizijo, oblikovati strategijo, kaj z digitalizacijo sploh doseči ter določiti taktike, kako se bodo izkoriščala vrednosti podatkov ter kako bodo povezala svoje notranje procese s procesi v vrednostni verigi.

Pritiski kupcev, konkurence in zakonodaje narekujejo vedno bolj učinkovito in transparentno poslovanje. Prostora za napake ni več. Anomalije se morajo odkriti že v času nastanka. Ni več dovolj, da so odločitve pravilne, ukrepi se morajo pričeti izvajati takoj. Konkurenčna prednost se danes gradi na agilnosti, cenovni učinkovitosti in kakovosti.

Industrija 4.0 je realnost

Brez uspešne digitalne transformacije, na kateri sloni nova industrijska revolucija, podjetja ne morejo biti primerljivo učinkovita. Odločitve se sprejemajo na osnovi analize velikih količin podatkov, ki se samodejno zajemajo iz poslovnih informacijskih sistemov, oskrbnih verig, podatkov iz oblaka, spletnih storitev ter strojev in naprav. Avtomatizirani poslovni in proizvodni postopki, ki jih krmili umetna inteligenca, skrajšujejo procese, optimizirajo vire in odpravljajo možnosti za napake. Spremljanje trendov ter vzorčenje poslovnih in proizvodnih procesov odkriva trende za pojav napak, še preden nastanejo in ustvarijo poslovno izgubo.

Kako naj se podjetje pripravi na digitalno transformacijo?

Z izzivi digitalizacije se srečujejo podjetja vseh velikosti in dejavnosti. Vendar, kakšne so prave strategije in rešitve, kakšne priložnosti ponujajo nove tehnologije?

Na 11. posvetu podjetja MIT informatika »Opremljeni za digitalno prihodnost«, bo dr. Matjaž Roblek iz Fakultete za organizacijske vede predstavil, kaj prinaša digitalizacija in kako se je lotiti. Svoje izkušnje in načrte bo odkrilo Gorenje, ki je že dobro zakorakalo na pot digitalizacije. Dogodek bo prek številnih zanimivih zgodb in dobrih praks reševanja izzivov digitalne transformacije podal vpogled v napredne digitalizacijske projekte, s katerimi podjetja danes gradijo uspešno digitalno prihodnost.

Na dogodku bodo predstavljene tudi nekatere tehnološke rešitve, ki so že na voljo za digitalno transformacijo:

• dobičkonosne vsakodnevne odločitve z uporabo vgrajene analitike;
• dvig produktivnosti in znižanje stroškov z izkoriščanjem umetne inteligence pri planiranju proizvodnje in logistike;
• povečanje učinkovitosti prodaje in razpoložljivosti proizvodnje z uporabo IoT in avtomatizacije postopkov;
• poenostavljeno in stroškovno učinkovito brezpapirno poslovanje skozi celoten poslovni proces.

Že danes si rezervirajte čas za vašo digitalno prihodnost

Digitalizacija zagotovo ustvarja nove potenciale za optimizacijo poslovanja in s tem pripeva k višji donosnosti. Vzemite čas za odkrivanje dodane vrednosti digitalizacije in spoznajte priložnosti, ki vam jih ob prehodu v industrijo 4.0 odpira naložba v informacijske rešitve MIT Orkester.