1. Digitalna transformacija se vedno začne s cilji

Za začetek je ključno, da si proizvodno podjetje postavi cilje skladno s svojo strategijo in vizijo – kaj želimo doseči z uvedbo novega ERP sistema? Namreč, ko je pot jasno začrtana, je spremljanje uspešnosti projekta pregledno in vsekakor enostavnejše.

Takoj zatem je smiselno popisati vse pomanjkljivosti, izzive in težave, s katerimi se podjetje srečuje pri obstoječi informacijski rešitvi. »Tako se odkrijejo glavne vrzeli, ki jih želimo zapolniti z novim informacijskim sistemom,« pravi Marjeta Povalej. Obenem pa ne pozabimo na študijo konkurence, s čimer dobimo dober vpogled v prakso in koristne usmeritve za izboljšanje trenutnih pomanjkljivosti. Torej, na kakšen način podjetja iz sorodnih panog rešujejo podobne izzive.

2. ERP sistem ni čarobna palica

Nesmiselno je pričakovati, da bo ERP sistem ali katerakoli druga programska oprema čarobno odpravila vse težave. Če se ustavimo zgolj pri posnetku stanja, ne da bi ob uvedbi novega ERP sistema optimizirali vse poslovne procese, se bodo ti še naprej izvajali napačno, le nekoliko hitreje. Kot pravi sogovornica, je priporočljivo izvesti t. i. reinženiring poslovnih procesov, kar pa zahteva sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki, ki razumejo poslovno vsebino, dobro poznajo informacijsko rešitev in hkrati obvladujejo dobre poslovne prakse.

3. Digitalizacija podjetja zahteva dolgoročnega partnerja

Gre za izbiro dolgoročnega poslovnega partnerja, ki bo zanesljiva osnova za poslovanje podjetja vsaj naslednjih pet do deset let.

Za dober vpogled v razmere na trgu in pestrost rešitev je vsekakor priporočljivo povprašati pri več različnih ponudnikih. V ožji izbor naj se vključijo tiste rešitve, ki na podlagi funkcionalnih in procesnih specifikacij, izkušenj v panogi ter predstavitve rešitve najbolje združujejo potrebe in cilje podjetja. Pred končno izbiro favorita pa se je dobro posvetovati z dozdajšnjimi uporabniki in iz prve roke pridobiti tako pozitivne in negativne lastnosti. Še tako dodelana rešitev lahko povzroča nezadovoljstvo, če ne nudi dobre uporabniške podpore ali če se ponudnik ne odziva na poslovne potrebe podjetja.

4. Razmišljajte 5 do 10 let vnaprej

»Ob izbiri novega ERP sistema je ključno razmišljati, kam želite priti, in se ne omejevati le na to, kako poslujete danes,« pravi sogovornica. Prava rešitev je namreč poslovno informacijski sistem, kjer se z istim proizvodnim modulom lahko hkrati spremljajo različni tipi proizvodnje.« Podjetja se lahko iz velikoserijske proizvodnje preusmerijo na majhne serije, naročniško proizvodnjo ali obratno. Podobno se dogaja v podjetjih s projektno ali maloserijsko naročniško proizvodnjo, zraven pa serijsko proizvajajo standardne izdelke. Z digitalno transformacijo pa smo v zadnjem času vedno pogosteje priča menjavi poslovnih modelov. Zato je bistveno, da od sistema ERP pričakujete preprostost, sposobnost prilagajanja in hitrost uvajanja sprememb. V nasprotnem primeru boste kmalu prisiljeni v korenito prenovo ali celo v vnovično zamenjavo sistema.

5. Kompleksnost rešitve prilagodite podjetju

Ne glede na velikost podjetja, glavnina poslovnih procesov je skupna tako manjšim kot velikim. Kaj hitro po uvedbi se lahko izkaže, da je preveč kompleksen ERP sistem za manjše ali srednje podjetje lahko ovira, če zahteva (pre)več časa za izvedbo procesov.

Izbira ERP sistema za proizvodno podjetje naj v prvi vrsti podpira proizvodni proces, ne glede na to, kako zelo si podjetje želi sistema za podporo vsem poslovnim funkcijam. Številne rešitve na trgu danes ponujajo dostojne zmožnosti za finance, računovodstvo, kadrovsko evidenco in obračun plač. Razlike in stopnja ustreznosti pa se povečujejo, ko gre za specifične proizvodne procese, posebno pri obvladovanju samih proizvodnih procesov v obratih – zajem podatkov iz strojev, monitoring proizvodnje, vodenje premikov materiala, spremljanje medfaznih zalog in podobni.

6. Specifična rešitev je boljša alternativa kot univerzalna rešitev

Nekateri ponudniki ERP sistemov so specializirani za posamezne proizvodne panoge, drugi pa ponujajo univerzalne rešitve, ki jih je mogoče prilagoditi ali dopolniti glede na posebnosti panoge. Prvi so v prednosti iz več razlogov. Njihovega sistema ni treba dopolnjevati in posebej prilagajati specifikam panoge, kar v praksi pomeni cenejšo alternativo.

Specifične rešitve prinašajo še eno pomembno prednost. Združujejo namreč pobude za izboljšave ožje ciljne skupine uporabnikov, kar pomeni, da bodo posodobitve oziroma nove različice programa vključevale inovativne zmožnosti za proizvodno dejavnost.

7. Sposobnost povezovanja z drugimi sistemi in zunanjimi procesi

Povezovanje je lahko kritično z več različnih vidikov. Uporabnik pričakuje, da je sistem ERP povezljiv z različnimi informacijskimi sistemi naročnikov in ponudnikov, kot na primer za izvajanje zunanjih storitev – skladiščna logistika, kooperacija idr., kot tudi s sistemi strateških partnerjev v nabavni verigi.

Celostni sistem ERP je morda res dovolj v prvi fazi prenove informacijskega sistema, a se v nadaljevanju velikokrat izkaže, da posamezne funkcije niso dovolj močno podprte, še posebej, če gre za rešitve, prilagojene dejavnosti. Iz prakse vemo, da se v srednjih in večjih podjetjih pogosto dogaja, da je za posamezne procese treba uvesti namenske informacijske rešitve, ki so tesno povezane z osnovnim ERP sistemom. Če se o tem pozanimamo pravočasno, bomo v svoj izbor vključili le tiste ponudnike, ki so tako z vidika sistema kot razvojne ekipe sposobni povezovanja z drugimi sistemi.

8. Odzivnost, prožnost in avtomatizacija

Industrija 4.0 narekuje vzpostavitev odzivnih, prožnih in avtomatiziranih poslovnih in proizvodnih procesov, usmerjenih v brezpapirno poslovanje prek digitalnih delovnih postopkov. Izbrani ERP sistem naj bo zato sposoben zajemati podatke iz strojev in naprav (internet stvari) ter iz različnih spletnih storitev – bonitetne ocene, vreme, borzne kotacije idr. Istočasno pa se pričakuje, da bo zmožen ponujati podatke za zunanje uporabnike prek aplikacijskih vmesnikov za deljenje podatkov, denimo v oskrbnih verigah.

9. Naložba v ERP sistem naj bo trajnostna

Med pomembnimi vprašanji z vidika informacijske varnosti in učinkovitosti delovanja je, ali ponudnik zagotavlja sprotne posodobitve ERP sistema glede na nove izdaje sistemske programske opreme (operacijski sistem, zbirka podatkov, virtualizacija …).

Ob tem pa velja še preveriti, kako se bo sistem obnašal pri posodobitvah, ob morebitnih večjih prilagoditvah in dopolnitvah ter kako ponudnik zagotavlja združljivost z novejšimi programskimi moduli. Dogaja se, da marsikatero podjetje na trgu ERP sistema ne posodablja, ker ni mogoče izvesti standardne nadgradnje zaradi prevelike prilagojenosti. Spet drugi pa morajo zaradi želje po novih funkcionalnostih, ki niso združljive s trenutno, vpeljati povsem nove različice.

10. Končna cena ne sme biti izgovor za slabo naložbo

Pri izbiri rešitve je nadvse smiselno oceniti vrednost naložbe in pridobljene koristi za obdobje petih let. Ko naložbo vrednotimo za tako obdobje, je velika verjetnost, da se pokažejo skriti stroški vseh na prvi pogled zelo ugodnih ponudb, s tem pa lažje ocenimo, kako dobičkonosna bo naložba.

 

V predhodnem blog prispevku smo objavili najpogostejša vprašanja o razpisu P4D v brezplačnem priročniku. Nadaljujemo z drugim delom priročnika, v katerem smo zbrali napotke in izkušnje za povečanje možnosti uspeha s prijavo na razpis. Dodali smo tudi seznam programskih rešitev, ki jih lahko na razpis prijavite.

Povpraševanja za sodelovanje z nami kot ponudnikom programskih rešitev sprejemamo do ponedeljka, 15. marca 2021, na mail prodaja@mit-ing.si.

Slovenski podjetniški sklad bo v začetku aprilu ponovno odprl razpis Spodbude za digitalno transformacijo, ki s sofinanciranjem spodbuja rast in razvoj mikro, malih in srednjih podjetij na osnovi vlaganj v digitalizacijo poslovanja, predvsem v proizvodnih dejavnostih. Sofinanciranje za nakup strojne in programske opreme se giblje v višini od 30.000 do 100.000 € – za uspeh na razpisu imajo prednost tista proizvodna podjetja, ki imajo strategijo za digitalizacijo že okvirno izdelano in planirajo investicijo v višini vsaj 50.000 €.

Na najpogostejša vsebinska vprašanja, vezana na razpis, odgovarjamo v brezplačnem priročniku, kateremu dodajamo še vzorec akcijskega načrta.

Zaradi kratkih rokov, obsežne vsebine ter s tem povezanim zagotavljanjem kapacitet in kakovostne obravnave sprejmemo prvih 10 kandidatov, tako da povpraševanja za pomoč pri pripravi ponudb za programske rešitve sprejemamo do 15. 3. 2021 na prodaja@mit-ing.si.

Vendar za uspešno realizacijo plana, še bolj pa za čim večjo učinkovitost, niso dovolj samo predvideni datumi odpreme na osnovi prodajnih naročil ali pavšalna ocena trajanja izvedbe delovnih nalogov z velikimi varnostnimi faktorji. Za dobre plane in hkrati maksimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet je potrebno uporabljati več podatkov in verodostojne informacije. Podatki, ki najbolj vplivajo na vzdržnost plana pa so podatki o tehnoloških postopkih, ki so predvideni po delovnem nalogu.

Tehnološki podatki, ki se jih uporablja pri planiranju, določajo:

• na katerem stroju se delo izvaja,
• koliko časa se izvaja izdelava in koliko časa nam vzame priprava stroja,
• koliko delavcev in koliko časa dela na operaciji,
• kakšni so delovni pogoji,
• katera orodja se potrebujejo pri delu.

Upoštevati je potrebno tudi vhodne materiale, saj je pri spremembi materiala in dimenzij potrebno upoštevati drugačen čas izdelave ali pa je morda potrebno operacijo prestaviti na drug delovni stroj. Kot pravi Zavrl, gre za podoben primer, kot če bi v komerciali postavili nerealen plane prodaje in bi planirali artikle, ki se jih že dalj časa ne prodaja ter nerealne količine, samo zato, da se zadosti končni vrednosti plana za obdobje.

Osnovni tehnološki podatki, ki se uporabljajo pri planiranju, so ob sami vrsti (zaporedna, vzporedna) in tipu operacije (fiksni čas, čas za optimalno količino, normativni čas za razpisano količino) čas pričetka operacije in trajanja operacije. Ta se preračuna na osnovi normativov tehnoloških postopkovin količin, ki se lahko določijo samodejno, na osnovi operacij tehnoloških postopkov. Upošteva se tudi čas zamika operacije – kdaj se lahko začne naslednja operacija. Slednje je namreč spet odvisno od tehnologije, saj ta podatek lahko določajo lastnosti izbranega materiala (hlajenje, sušenje, stabilizacija strukture …), okoljski pogoji (temperatura, zračna vlažnost…).

Prek prenosa teh podatkov v plan se določa, kdaj in kako lahko posamezna operacija prične z delom, kar na koncu ustvaril realno sliko porabe časa in zasedenosti virov glede na razpisane delovne naloge. Podjetja, ki stalno spremljajo in posodabljajo svoje tehnološke podatke, tako razvijejo plan, ki bo z veliko verjetnostjo preživel vsakodnevno dogajanje v proizvodnji, hkrati pa bo zagotavljal optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.

Kaj pa proizvodne kapacitete – stroji in naprave?

Z vidika planiranja je pomembna tudi uporaba podatkov o samih proizvodnih kapacitetah, saj se lahko iste operacije vršijo na strojih z različnimi parametri (zmogljivost, razpoložljive operacije, čas menjave orodja …). Pri tem lahko prihaja do situacij, ko se ena operacija dela na strojih z različnimi zmogljivostmi ali pa se dve ali več operacij z delovnega naloga izvajajo na različnih strojih hkrati.

»Če tehnološki postopki ne opisujejo realnega dela, potem je seveda plan strojev še toliko bolj netočen in zavajajoč,« je poudaril Zavrl.

Planiranje mora zato poleg osnovnih normativov upoštevati tudi delovne koledarje strojev, razpoložljivosti delavcev in gabarite strojev, ki so zapisani v šifrantu tehnoloških delovnih mest. Kot zaključuje Zavrl, ne smemo pozabiti tudi na spremljanje proizvodnje, saj to pri dinamičnem planiranju posreduje podatke o zaključenosti posameznih operacij. Prek t.i. monitoringa proizvodnje se namreč pridobiva realne podatke o trajanju tehnoloških operacij, kar omogoča optimizacijo normativov in posledično planiranja.

Tokrat govorimo o nastavitvah koledarjev za tehnološka mesta, kar je osnova za planiranje proizvodnje.

Mobilni procesi

Mobilizacija poslovanja za nas v prvi vrsti pomeni, da na mobilnih napravah povežemo, izvajamo in spremljamo procese, ki dinamično potekajo na več lokacijah. V sklopu mobilnih rešitev mobile@MIT zato že izvajamo korenito tehnično prenovo, s katero bomo uporabnikom omogočili izvajanje notranje logistike z različnimi mobilnimi napravami, ki uporabljajo operacijski sistem Android (namenske naprave z različnimi čitalci (črtna in QR-koda, RFID, NFC…), pametni telefoni, tablice …). Tako bomo podjetjem omogočili, da neodvisno od naprav ter vedno in povsod zajemajo podatke v skladiščih in spremljajo celoten logistični proces – od prevzema, skladiščenja in izdaje v proizvodnjo do vračanja materiala v skladišče, prejema izdelkov iz proizvodnje, odbiranja in odpreme.

Brezpapirno poslovanje

Z digitalizacijo se povečuje potreba po brezpapirnem poslovanju ter avtomatizaciji rutinskih postopkov. Uporabniki poslovnih rešitev MIT Orkester lahko z letošnjim letom samodejno pošiljajo različne PDF-dokumente neposredno iz informacijskega sistema (dobavnica, faktura – tudi s prilogami, kot so tehtalni in evidenčni list, tehnične specifikacije …).

Osnova sredstva

Osnovna sredstva so eden najpomembnejših virov v proizvodnem podjetju. Poslovna uspešnost je zato v veliki meri odvisna tudi od njihovega upravljanja. Pri upravljanju z osnovnimi sredstvi smo razvili rešitev za digitalno popisovanje osnovnih sredstev z uporabo čitalnikov, ki je z letošnjim letom pripravljena za uvedbo.

Nišne rešitve

V MIT informatika razvijamo tudi posamezne industrijske rešitve, ki so vezane na specifično dejavnost naročnika. Pri rešitvah za predelovalce odpadkov bomo v letošnjem letu nadaljevali z izboljšavami spletnega poročanja o predvidenih in dejanskih količinah odpadkov (odprava ročnega zajema podatkov, samodejno generiranje fakture in obrazca OKD za okoljske dajatve).

Industrija 4.0

Nadaljevali bomo z izvedbami projektov povezav poslovno-proizvodnega informacijskega sistema MIT Orkester z avtomatiziranimi regalnimi skladišči. Pomemben segment razvoja je vizualizacija poslovnih procesov in celovita digitalizacija nabavnega procesa, ki vključuje elektronsko izmenjavo v oskrbni verigi, avtomatizirane notranje postopke ter vhodno-izhodno logistiko.

Potencial je v pravih podatkih

Za kakovostno planiranje je nujno, da se pri pripravi plana uporablja čim več informacij iz delovnih nalogov, pri čemer igrajo ključno vlogo tehnološki podatki. Podjetje namreč lahko ustvari izgubo že pri sami izdelavi delovnega naloga, torej še preden naročilo da v proizvodnjo! Problem je predvsem, če program za pripravo delovnih nalogov ne vključuje tehnologije – na primer podatkov o tehnoloških postopkih in tehnoloških delovnih mest.

»Če se že pri pripravi delovnega naloga vključi natančne podatke, od porabe časa za posamezno operacijo, do stroja, na katerem se bo ta operacija izvrševala, planer lažje razporeja delovne naloge in predvidi čas za njihovo izvedbo, pri čemer je zelo pomembno, da lahko planira na ravni posameznega stroja.«

Ta zmožnost onemogoča, da bi v proizvodnji, kljub na videz dobri zapolnitvi z delovnimi nalogami, dejansko prihajalo do neizkoriščenosti posameznih strojev. Kot pravi Zavrl, je smiselno iti še korak dlje in pri planiranju upoštevati karakteristike strojev, od zmogljivosti do časov priprave stroja ter tudi specifiko izdelkov, da se izognemo prevelikemu številu menjav na strojih.

Pameten sistem ERP optimizira proizvodni plan

V ERP-sistemu MIT Orkester podjetje skozi proizvodni modul obvladuje celoten nabor tehnologije, ki jo uporablja pri proizvodnji. Tehnološki podatki, od normativov, kosovnic in tehnoloških postopkov ter pripadajočega orodja, se samodejno prenašajo na delovne naloge ter tehnologom in planerjem omogočajo, da optimalno izkoriščajo vire v proizvodnji.

Ker se za posamezne tehnološke postopke že v fazi priprave delovnega naloga lahko določi tudi stroje, na katerih se bodo izvajali, MIT Orkester izboljšuje tudi fino terminiranje oziroma planiranje proizvodnih kapacitet na dnevni ravni. V primeru, da podjetje obratuje z velikim številom delovnih nalogov hkrati in da želi posamezne proizvodne faze čim bolj optimalno razporejati na delovne centre, se lahko za optimizacijo uporabi tudi umetno inteligenco.

Kot ugotavljajo v podjetju MIT informatika, se z uporabo tehnoloških podatkov ter umetne inteligence pri planiranju poveča izkoriščenost proizvodnih linij tudi do 30 odstotkov.

Ročno planiranje ni več sprejemljivo

Zaradi rasti poslovanja, večje kompleksnosti izdelkov in že omenjenega drobljenja naročil je podatkov in dogodkov enostavno preveč, da bi še lahko bili z ročnim planiranjem vsaj pogojno uspešni. Ne le, da se kljub novim naložbam v proizvodne zmogljivosti problemi z zamudami ne odpravijo. Dejanska zmogljivost proizvodnje niti slučajno ne dosega nazivne zmogljivosti. Podjetja zaradi slabega vpogleda v delovanje proizvodnje uporabljajo razmeroma velike varnostne faktorje, zato tehnologi za posamezne operacije določajo preveč časa. Tako že v osnovi naredijo bistveno manj, kot bi lahko. Po drugi strani nimajo pravočasnih informacij o napakah in zastojih, da bi lahko ukrepali in tako še vedno uresničili dobavni rok; kaj šele, da bi se zastoje analiziralo in sprejelo ustrezne korektivne ukrepe – pri tehnologiji, organizaciji in kadrih.

Digitalizacija planiranja poveča uspešnost podjetja

Vsekakor je največji izzivi proizvodnega podjetja, kako povečati pretok skozi proizvodnjo z enakim obsegom virov, torej z istimi stroji, ljudmi in v istih prostorih. Ena od najbolj dobičkonosnih rešitev je prav digitalizacija planiranja. Kot kažejo izkušnje uporabnikov proizvodnih rešitev MIT informatika, se z digitalizacijo planiranja in uvajanjem sodobnih konceptov poveča zmogljivost proizvodnje tudi do 30 odstotkov!

V osnovi gre za to, da se planiranje izvaja na osnovi podatkov in informacij v tehnoloških, tehničnih in poslovnih procesih lahko pa vključuje tudi podatke iz oskrbne verige.

Rešitve za planiranje, ki jih ponuja MIT informatika, so že pripravljene za uporabo najsodobnejših informacijskih pristopov, od IoT (Internet of Things) do uporabe AI (artificial intelligence) pri optimiranju delovnih nalogov in operacij. Poleg tega poenostavljajo delo s podatki, od avtomatizacije zajema podatkov prek integracije z ostalimi procesi, vključno z informacijskimi sistemi dobaviteljev, do vizualizacije plana. Slednje omogoča različnim službam, na primer planski, tehnološki, vzdrževalni, prodajni in nabavni, enostaven in razumljiv vpogled v načrtovano in dejansko delovanje proizvodnje, na osnovi katerega lažje sprejemajo usklajene odločitve, ki prispevajo k uresničevanju zavez kupcem, k večji pretočnosti in nižjim stroškom proizvodnje.

V sistemu MIT Orkester proizvodna podjetja sledljivo obvladujejo celoten poslovni proces, od prejema prodajnega naročila do odpreme kupcu in logistike, ki poteka po standardih v avtomobilski industriji in pravilih trgovskih podjetij. V sistemu vodijo normative, delovne naloge ter sledljivost materialov in lastnih končnih izdelkov.

Monitoring dodatno izboljša vodenje in sledljivost v proizvodnji

Z rešitvijo MIT informatike za monitoring proizvodnje podjetje poleg prijave delavcev na delovne naloge ter na tehnološke postopke avtomatizira odpis materiala in polizdelkov glede na normative. Hkrati vzpostavi spremljanje dodatnih količin materialov, ki se jih uporablja zaradi specifičnosti proizvodnega procesa oziroma okoljskih dejavnikov. Monitoring tako v povezavi z ERP-sistemom MIT Orkester zagotavlja popolno sledljivost izdelkov po delu, strojih in po materialu.

Spremljanje proizvodnje se izvaja z uporabo proizvodnih terminalov, pri čemer aplikacijo sestavljajo štirje gradniki. Najprej delavec izbere delovne naloge in nanje vpiše količino opravljenega dela. V naslednjem koraku mu program predlaga, katere materiale in v kakšnih količinah je porabil, nato pa še, koliko časa je za kaj porabil in na katerem stroju je izvedel posamezne operacije. V zadnjem koraku je na voljo celotno poročilo o izvedbi, v katerem so vgrajene tudi različne kontrole. Ob potrditvi podatkov s strani delavca se samodejno razknjiži poraba materiala iz skladišča in izvede prevzeme izdelkov na skladišče. S tem podjetje pridobi ažurne podatke o zalogah in opravljenem delu na ravni posamezne izmene.

Urejeno poslovanje

Z organizacijskega vidika uvedba MIT Orkestra podpre prenovo notranje organizacije in z vgrajenimi dobrimi praksami izboljša urejenost procesov. Vgrajene kontrole zaposlene v režiji in proizvodnji vodijo skozi posamezne delovne postopke, kar zagotavlja ponovljivost in s tem standardizacijo.

MIT Orkester prek sprotnega zajema podatkov iz proizvodnje zagotavlja avtomatske in predvsem realne izračune pokalkulacij za različna pokritja ter s tem sprotno ugotavljanje dobičkonosnosti na ravni posameznih naročil oziroma serij. Podjetje pridobi tudi boljši pregled nad poslovanjem, od ažurnega stanja zalog do vpogleda v proizvodnjo in nabave s strani prodaje. Izboljša se spremljanje delovnega časa in delovnih nalog, saj se lahko učinkovito sledi opravljenem delu tudi v primeru, ko več zaposlenih dela na več strojih istočasno. MITova rešitev ponuja vrsto koristi tudi na področju finančnega poslovanja, ki je eno ključnih za zagotavljanje nemotene oskrbe: od planiranja in izvajanja plačil, upravljanja izterjav in obvladovanja finančnih mehanizmov do načrtovanja finančnega toka in spremljanja likvidnosti.

Zmanjšajte administracijo v kadrovski

Vodenje kadrov je zaradi vedno ostrejšega boja na trgu vse bolj kompleksno. Obremenitve kadrovikov so tudi z uvajanjem 360 stopinjskega pristopa vedno večje, zato potrebujejo učinkovita orodja, s katerimi povečajo učinkovitost, zmanjšajo obseg administrativnih nalog in se bolj posvetijo strateškim nalogam, kot so razvoj vodij, razvoj talentov in upravljanje s kompetencami.

Sedaj, po sprejetih novoletnih zaobljubah, sledijo prve administrativne naloge, letni obračuni, nato odločbe za dopust, vmes morda obdelava podatkov, pridobljenih z letnimi razgovori, planiranje izobraževanj… Za zaposlene v kadrovski službi je dejansko delo vedno bolj zahtevno in predvsem vedno več ga je! Odgovor na povečane obremenitve se seveda skriva v skrajšanju časa za rutinske naloge. Tudi za kadrovsko službo namreč velja, da se 80 odstotkov časa ukvarja z nalogami, ki prinašajo 20 % vrednosti – torej z administracijo.

Sprostite si čas za tisto pravo delo z ljudmi

V podjetju MIT kadrovskim službam pomagamo pri optimizaciji kadrovske administracije od obračunavanja plač in drugih osebnih prejemkov ter poročanja do upravljanja s kompetencami in vodenja izobraževanj.

Poleg poenostavitev in avtomatizacije postopkov znotraj kadrovskih programov smo razvili spletno rešitev Osebni portal, ki deluje kot modul poslovnega informacijskega sistema MIT Orkester. Osebni portal kadrovikom omogoča pregledno in hitro pošiljanje dokumentov zaposlenim. Posredovanje dokumentov poteka v elektronski obliki, zato Osebni portal že v osnovi zniža stroške, poleg tega pa prinese tudi do 90-odstotno razbremenitev ljudi v kadrovski službi s pripravo in pošiljanjem različne dokumentacije zaposlenim. Slednji namreč prek spleta v vsakem trenutku dostopajo do svojih podatkov in dokumentov, na primer do plačilnih liste za odobritev kredita pri banki, odločb za dopust, napotila za izobraževanje ali usposabljanje, zdravniški pregled … Te dokumente si lahko natisnejo bodisi doma bodisi na informacijskem terminalu v podjetju.