Poslovni informacijski sistem za proizvodna podjetja MIT z rešitvijo za vizualizacijo Visual@MIT omogoča, da se na proizvodnem planu enostavno prikaže plan vzdrževanja. To planski službi ter vodjem proizvodnje in vzdrževanja omogoča, da uskladijo izvajanje delovnih nalogov z rednimi preventivnimi vzdrževalnimi posegi.

Vprašajte stroje, kako se počutijo!

Za preventivno vzdrževanje velja, da naj bi se izvajalo glede na čas obratovanja ali proizvedeno količino. Vendar lahko zaradi različnih razlogov pride do anomalij pri delovanju strojev že prej. Pravočasna zaznava in odprava takšnih anomalij omogoča preprečitev hujše in seveda precej dražje okvare. Celo redno preventivno vzdrževanje v takšnih primerih odpove – odgovor je v napovednem vzdrževanju, ki omogoča, da se anomalije odkrije in odpravi, še preden pride do okvare.

Napovedno vzdrževanje temelji na uporabi pristopov interneta stvari (IoT). Prek tipal na strojih se med delovanjem spremlja parametre, ki vplivajo na kakovost – na primer napetost, temperatura in vlaga… V ERP sistemu MIT se na osnovi vnaprej določene spodnje in zgornje meje tolerančnega območja samodejno prepozna odstopanja in v trenutku obvesti odgovorne. Vzdrževalne posege se tako planira tudi glede na diagnostične podatke o dejanskem stanju strojev in naprav, kar še zmanjša tveganja zastojev in dodatno poveča njihovo razpoložljivost. Vsekakor pa je tudi v tem primeru možno odpravljanje akutne anomalije izvesti optimalno glede na stanje planiranih operacij, kar je razvidno v rešitvi Visual@MIT.

Vendar za uspešno realizacijo plana, še bolj pa za čim večjo učinkovitost, niso dovolj samo predvideni datumi odpreme na osnovi prodajnih naročil ali pavšalna ocena trajanja izvedbe delovnih nalogov z velikimi varnostnimi faktorji. Za dobre plane in hkrati maksimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet je potrebno uporabljati več podatkov in verodostojne informacije. Podatki, ki najbolj vplivajo na vzdržnost plana pa so podatki o tehnoloških postopkih, ki so predvideni po delovnem nalogu.

Tehnološki podatki, ki se jih uporablja pri planiranju, določajo:

• na katerem stroju se delo izvaja,
• koliko časa se izvaja izdelava in koliko časa nam vzame priprava stroja,
• koliko delavcev in koliko časa dela na operaciji,
• kakšni so delovni pogoji,
• katera orodja se potrebujejo pri delu.

Upoštevati je potrebno tudi vhodne materiale, saj je pri spremembi materiala in dimenzij potrebno upoštevati drugačen čas izdelave ali pa je morda potrebno operacijo prestaviti na drug delovni stroj. Kot pravi Zavrl, gre za podoben primer, kot če bi v komerciali postavili nerealen plane prodaje in bi planirali artikle, ki se jih že dalj časa ne prodaja ter nerealne količine, samo zato, da se zadosti končni vrednosti plana za obdobje.

Osnovni tehnološki podatki, ki se uporabljajo pri planiranju, so ob sami vrsti (zaporedna, vzporedna) in tipu operacije (fiksni čas, čas za optimalno količino, normativni čas za razpisano količino) čas pričetka operacije in trajanja operacije. Ta se preračuna na osnovi normativov tehnoloških postopkovin količin, ki se lahko določijo samodejno, na osnovi operacij tehnoloških postopkov. Upošteva se tudi čas zamika operacije – kdaj se lahko začne naslednja operacija. Slednje je namreč spet odvisno od tehnologije, saj ta podatek lahko določajo lastnosti izbranega materiala (hlajenje, sušenje, stabilizacija strukture …), okoljski pogoji (temperatura, zračna vlažnost…).

Prek prenosa teh podatkov v plan se določa, kdaj in kako lahko posamezna operacija prične z delom, kar na koncu ustvaril realno sliko porabe časa in zasedenosti virov glede na razpisane delovne naloge. Podjetja, ki stalno spremljajo in posodabljajo svoje tehnološke podatke, tako razvijejo plan, ki bo z veliko verjetnostjo preživel vsakodnevno dogajanje v proizvodnji, hkrati pa bo zagotavljal optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.

Kaj pa proizvodne kapacitete – stroji in naprave?

Z vidika planiranja je pomembna tudi uporaba podatkov o samih proizvodnih kapacitetah, saj se lahko iste operacije vršijo na strojih z različnimi parametri (zmogljivost, razpoložljive operacije, čas menjave orodja …). Pri tem lahko prihaja do situacij, ko se ena operacija dela na strojih z različnimi zmogljivostmi ali pa se dve ali več operacij z delovnega naloga izvajajo na različnih strojih hkrati.

»Če tehnološki postopki ne opisujejo realnega dela, potem je seveda plan strojev še toliko bolj netočen in zavajajoč,« je poudaril Zavrl.

Planiranje mora zato poleg osnovnih normativov upoštevati tudi delovne koledarje strojev, razpoložljivosti delavcev in gabarite strojev, ki so zapisani v šifrantu tehnoloških delovnih mest. Kot zaključuje Zavrl, ne smemo pozabiti tudi na spremljanje proizvodnje, saj to pri dinamičnem planiranju posreduje podatke o zaključenosti posameznih operacij. Prek t.i. monitoringa proizvodnje se namreč pridobiva realne podatke o trajanju tehnoloških operacij, kar omogoča optimizacijo normativov in posledično planiranja.

Tokrat govorimo o nastavitvah koledarjev za tehnološka mesta, kar je osnova za planiranje proizvodnje.

Potencial je v pravih podatkih

Za kakovostno planiranje je nujno, da se pri pripravi plana uporablja čim več informacij iz delovnih nalogov, pri čemer igrajo ključno vlogo tehnološki podatki. Podjetje namreč lahko ustvari izgubo že pri sami izdelavi delovnega naloga, torej še preden naročilo da v proizvodnjo! Problem je predvsem, če program za pripravo delovnih nalogov ne vključuje tehnologije – na primer podatkov o tehnoloških postopkih in tehnoloških delovnih mest.

»Če se že pri pripravi delovnega naloga vključi natančne podatke, od porabe časa za posamezno operacijo, do stroja, na katerem se bo ta operacija izvrševala, planer lažje razporeja delovne naloge in predvidi čas za njihovo izvedbo, pri čemer je zelo pomembno, da lahko planira na ravni posameznega stroja.«

Ta zmožnost onemogoča, da bi v proizvodnji, kljub na videz dobri zapolnitvi z delovnimi nalogami, dejansko prihajalo do neizkoriščenosti posameznih strojev. Kot pravi Zavrl, je smiselno iti še korak dlje in pri planiranju upoštevati karakteristike strojev, od zmogljivosti do časov priprave stroja ter tudi specifiko izdelkov, da se izognemo prevelikemu številu menjav na strojih.

Pameten sistem ERP optimizira proizvodni plan

V ERP-sistemu MIT Orkester podjetje skozi proizvodni modul obvladuje celoten nabor tehnologije, ki jo uporablja pri proizvodnji. Tehnološki podatki, od normativov, kosovnic in tehnoloških postopkov ter pripadajočega orodja, se samodejno prenašajo na delovne naloge ter tehnologom in planerjem omogočajo, da optimalno izkoriščajo vire v proizvodnji.

Ker se za posamezne tehnološke postopke že v fazi priprave delovnega naloga lahko določi tudi stroje, na katerih se bodo izvajali, MIT Orkester izboljšuje tudi fino terminiranje oziroma planiranje proizvodnih kapacitet na dnevni ravni. V primeru, da podjetje obratuje z velikim številom delovnih nalogov hkrati in da želi posamezne proizvodne faze čim bolj optimalno razporejati na delovne centre, se lahko za optimizacijo uporabi tudi umetno inteligenco.

Kot ugotavljajo v podjetju MIT informatika, se z uporabo tehnoloških podatkov ter umetne inteligence pri planiranju poveča izkoriščenost proizvodnih linij tudi do 30 odstotkov.